"Zadovoljni smo, da stavke ne bo, saj bi povzročila veliko težav. Ne zaradi direktorjev, temveč zaradi pacientov," je po seji v izjavi medijem povedal predsednik Fides Konrad Kuštrin. Splošna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides je bila napovedana za 15. november.
V Fides so ocenili, da bi opozorilna stavka v tem trenutku zaprla vrata iskanju boljše rešitve pri urejanju statusa zdravnikov oz. izplačevanju nadur in so zato spremenili svojo stavkovno zahtevo. Odločili so se za novo rešitev, ki naj bi bila za zdravnike dolgoročno bolj ugodna. V osnovi gre za dogovor, ki ga je Fides podpisal z nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom julija 2004 in bi ga zdaj spravili v zakonsko obliko v smislu sprememb zakona o zdravniški službi, je razložil Kuštrin.
Dogovor obsega dve bistveni določili: da se prisotnost zdravnika na delovnem mestu šteje kot delovni čas in da se dežurstvo deli na t.i. aktivne in neaktivne ure, ki so plačane stoodstotno od izhodiščnega količnika, ki ga ima posamezen zdravnik in ne po 90 odstotkov, kot so bile do sedaj. Ko bo sprememba zakona o zdravniški službi realizirana, bo Fides kolegom predlagal tudi, da bi s soglasjem omogočali tistim zdravnikom, ki želijo neprekinjeno delati več kot 16 ur, da bi končno delali legalno in bi zato delo bili bolj primerno plačani.
Fides od vlade pričakuje, da bo poslala v parlamentarno proceduro spremembo zakona o zdravniški službi po najhitrejšem postopku. "Računam, da bosta tako ministrstvo za zdravje kot ministrstvo za javno upravo razumela našo potezo kot civilizirano potezo za reševanje nekega problema, ki traja že predolgo," je dejal Kuštrin.
S predstavniki Fidesa tudi Bručan
S predstavniki koordinacije zdravniških organizacij - predstavniki Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in zdravniškega sindikata Fides se je sestal tudi minister za zdravje Andrej Bručan.
Ob obravnavi položaja zdravništva so ugotovili, da je zdravništvo v plačnem delu v zadnjih štirih letih precej izgubilo. Dotaknili so se tudi preložene opozorilne stavke. Problem plačevanja dežurstev bi zdaj uredili v spremenjenem zakonu o zdravniški službi. Hkrati bi morali ta problem urediti tudi za vse ostale zaposlene v zdravstvu, je dejal Bručan. Za zdravniški del bi to zneslo približno 1,5 milijarde tolarjev na letni ravni, za področje nege pa po ministrovih besedah podatke še zbirajo.
Bručan se strinja z ugotovitvami srečanja, da je treba zaposlene plačati po opravljenem delu. Potem ne bo več prihajalo do očitkov, da nekateri delajo za druge, plačani so pa vsi enako. Minister je izrazil upanje, da bodo to lahko v tem mandatu spremenili.
