Slovenija
Oglas

Ste jim nasedli? Preverite, kako prepoznati dezinformacije

Ljubljana, 30. 05. 2024 09.32 | Posodobljeno pred 18 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ste že slišali za invazijo stenic v eni izmed evropskih držav? In videli fotografijo papeža Frančiška v beli puhovki? Četudi novica zveni verodostojno in je fotografija na zaslonu pred vami videti popolnoma resnična, omenjena primera sodita med bolj znane primere razkritih dezinformacij.

Z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo. Pri nas sta znana primera politika in športnice, ki sta vas vabila v investiranje v lažne valute, zaokrožila pa je tudi lažna novica, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, ob njej pa fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke. To kaže, da tudi Slovenija na dezinformacije ni imuna. Ob prebiranju novic ali spremljanju fotografij moramo biti zato pozorni.

Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, zato vdihnite in premislite, preden se odzovete.
Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, zato vdihnite in premislite, preden se odzovete. FOTO: Deposit Photo

Kaj so dezinformacije?

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države. Njihov namen je, da vas zavedejo ali pa želijo z vami manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Ker zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo. Težava širjenja lažnih informacij je najizrazitejša v kriznih razmerah, kakršna je bila npr. pandemija novega koronavirusa. Vse evropske institucije nas opozarjajo, da lahko nov val dezinformacijskih kampanj pričakujemo tudi pred prihajajočimi evropskimi volitvami. 

Ni vse, kar preberete in vidite, resnica.
Ni vse, kar preberete in vidite, resnica. FOTO: Deposit Photo

Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!

Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je lahko prav vsak med nami njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, namen njihovega širjenja pa je vnašanje razdora v družbo in podpihovanje nezaupanja v vse in vsakogar. Širijo se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato je pomembno, da ne sodelujete pri njihovem širjenju. 

Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate z zelo preprostimi navodili:

- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite. 

- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?

- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja. 

- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi. 

- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?

- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu. 

- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.

Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij. Dvakrat premislite, preden nekaj všečkate ali stisnete gumb Deli.
Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij. Dvakrat premislite, preden nekaj všečkate ali stisnete gumb Deli. FOTO: Deposit Photo

"preBERI, preMISLI, PREVERI"

Na GOV.SI smo vzpostavili tematsko podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi naš profil 'Ustavimo dezinformacije' oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.

Posneli smo tudi epizodo vladnega GOVSI podkasta, kjer je vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja v oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas med drugim spregovoril o tem, kako delujejo akterji, ki širijo dezinformacije, in kako pri tem igrajo na naša čustva.

Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajamo tudi v slovenščino in objavljamo na GOV.SI.

Dezinformacije

 

Naročnika oglasne vsebine sta Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA