Ste na minimalni plači?

Pri minimalni plači v Sloveniji sta dve ključni težavi, in sicer njena definicija ter višina, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Zaradi opredelitve, da je to plača za polni delovni čas, se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki, na primer za posebne pogoje dela zaradi razporeditve delovnega časa ter posebnih obremenitev pri delu, za delovno dobo in za delovno uspešnost. Minimalni plači se dodajajo le nadure, je dejala Pojetova.

Zaradi takšne definicije prihaja do uravnilovke pri spodnjih tarifnih razredih, delodajalci do četrtega ali petega tarifnega razreda doplačujejo razliko do polne minimalne plače. Prihaja do primerov, da nekdo dela ponoči, nekdo pa le dopoldne, oba pa prejemata minimalno plačo. "Zato bi bila potrebna sprememba zakona o minimalni plači, da bi minimalna plača postala plačno dno. Definicija naj določi, da se v minimalno plačo ne vštevajo dodatki za posebne pogoje dela, za neugoden delovni čas, delovno dobo in delovno uspešnost," predlaga Pojetova.

Zakonska opredelitev minimalne plače je škodljiva, trdi predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Delavcev ne motivira, nasprotno, ustvarja dodatne napetosti v podjetjih, tako med delavci kot med delavci in upravami," je dejal. Znova je zavrnil trditve, da je minimalna plača grožnja gospodarstvu in da povzroča brezposelnost.

Višina minimalne plače (trenutno 572 evrov neto) še vedno ne omogoča dostojnega življenja, povzroča materialno prikrajšanost, s tem pa ne izpolnjuje osnovnega poslanstva – da zaposleni ne bi delali za plačilo, ki ne omogoča dostojnega življenja, pravi Pojetova.

Po Semoličevi oceni je med 70 in 80 odstotkov od 42.000 delavcev, kolikor jih po oceni ZSSS prejema minimalno plačo, prikrajšano na račun definicije minimalne plače.

Glede višine minimalne plače brez dodatkov v ZSSS pravijo, da bi se bilo treba dogovoriti o osnovi. Kakšen delež minimalne plače predstavljajo dodatki, v ZSSS ne morejo oceniti, ker so v različnih kolektivnih pogodbah različni dodatki.

Kaj pravijo glede konkurenčnosti?

V ZSSS so se danes odzvali tudi na padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na kateri je Slovenija letos zdrsnila za 12 mest na 57. mesto. Poudarjajo, da mora biti cilj povečevanja konkurenčnosti večja blaginja prebivalstva, ne pa zgolj višanje dobičkov.

Med glavnimi težavami Slovenije je po ugotovitvah WEF dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracija, restriktivna delovnopravna zakonodaja ter davčne stopnje in davčni predpisi.

Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič meni, da je omejen dostop do financiranja eden glavnih vzrokov za nizko konkurenčnost. Posojilni krč pa ni izključno posledica manjšega povpraševanja podjetij, ampak tudi visokih obresti za posojila, ki da so v Sloveniji najvišja med državami območja evra in v povprečju za tri odstotne točke višja od povprečja EU-15.

Težava je po njegovem mnenju med drugim tudi neustrezna struktura gospodarstva in nizek delež izvoza visokotehnoloških izdelkov ter nizek delež izdatkov za raziskave in razvoj.

Glede rigidnosti trga dela Rožič pravi, da je Slovenija glede praks zaposlovanja in odpuščanja (pri tem področju je Slovenija najslabše uvrščena) uvrščena zelo blizu Švedske, ki je na lestvici najvišje med državami EU. Kazalca rigidnosti zaposlitve in prožnosti določanja plač po Rožičevem mnenju "ne odražata realnega stanja, saj so plače v realnem sektorju že sedaj dovolj fleksibilne". Večina zaposlenih prejema podpovprečno plačo, pravi, z deregulacijo področja minimalne plače bi sicer dobili na oceni konkurenčnosti, delodajalci pa bi zniževali plače pod prag preživetja.

"Želja po tem, da bi delali za 200 ali 300 evrov, bi povečala konkurenčnost Slovenije. Prav tako bi se konkurenčnost povečala, če bi uvedli delo otrok in nočno delo žensk. To so kriteriji, ki povečujejo konkurenčnost, vendar smo prezreli in zgodovina nas uči drugače, zato bomo vztrajali," pravi Rožič.