Kot so nam povedali na Generalni policijski upravi, se največ prijavljenih primerov tovrstnih goljufij nanaša na klice, pri katerih storilci posameznika z lažnim prikazovanjem obstoja sredstev in ustvarjenega dobička na domnevnem trgovalnem računu spravijo v zmoto.
Goljufi osebo pod pretvezo pomoči pri izplačilu sredstev pripravijo do posredovanja osebnih in bančnih podatkov ter omogočanja oddaljenega dostopa do računalnika ali telefona. "Tako pridobljen dostop in podatke nato zlorabijo za vstop v spletno oziroma mobilno banko in izvedbo nepooblaščenih transakcij, pri čemer lahko oškodovancu odtujijo tudi vsa razpoložljiva sredstva na bančnem računu," so nam povedali.
Ob tem pa storilci, da bi prepričali svoje potencialne žrtve, posežejo po različnih taktikah. Lahko se na primer predstavljajo kot bančni uslužbenci, ponudniki tehnične podpore ali predstavniki različnih institucij, tudi policije. "S prepričljivimi pojasnili o domnevno ogroženem denarju ali napaki na računalniku skušajo posameznika pripraviti do ravnanja po njihovih navodilih," opozarjajo na policiji.
Pri tem pa lahko ponaredijo prikaz klicne številke, zato izpisana številka oziroma mednarodna predpona ni zanesljiv podatek o dejanskem izvoru klica.
Kje se 'skriva' nevarnost?
Sam sprejem običajnega telefonskega klica goljufom sicer ne omogoči dostopa do telefona, bančnega računa ali podatkov na napravi. Klicatelj skuša potencialno žrtev v nadaljevanju prepričati v namestitev aplikacije. Nevarnost tako predstavlja predvsem nadaljnji pogovor, saj storilci s pritiskom, zavajanjem ali obljubami dosežejo, da posameznik ravna po njihovih navodilih.
Če je uporabnik v Sloveniji, mu sprejem običajnega dohodnega klica iz tujine praviloma tudi ne povzroči dodatnih stroškov. Pri kratkih klicih, ki se hitro prekinejo, pa je lahko namen predvsem spodbuditi povratni klic na številko, pri kateri nastanejo visoki stroški.
'Ne vračajte klicev, ne posredujte podatkov ...'
"Občanom svetujemo, naj na neznane tuje številke, s katerih ne pričakujejo klica, ne vračajo klicev. Če se oglasijo in posumijo, da gre za goljufijo, naj pogovor prekinejo," svetujejo na policiji.
Ob tem naj ljudje klicateljem ne posredujejo osebnih in bančnih podatkov, gesel ali potrditvenih kod ter naj po njihovih navodilih ne nameščajo aplikacij, ne omogočajo oddaljenega dostopa do svojih naprav, ne potrjujejo zahtev v spletni oziroma mobilni banki in ne nakazujejo denarja.
Navedbo klicatelja, ki se predstavlja kot predstavnik banke ali druge institucije, naj osebe preverijo tako, da sami pokličejo na uradno objavljeno telefonsko številko te institucije.
Sumljivo številko lahko tudi blokirajo, ob ponavljajočih se klicih pa naj se obrnejo tudi na svojega operaterja.
"Če ste že razkrili bančne podatke, omogočili dostop do spletne banke, potrdili transakcijo ali nakazali denar, nemudoma obvestite banko in dogodek čim prej prijavite policiji. Če ste omogočili oddaljeni dostop do naprave, prekinite njeno povezavo z internetom," dodajajo pristojni.
Ob tem pa naj si tudi shranijo telefonsko številko, čas klica, morebitna sporočila in dokazila o plačilih, saj so lahko ti podatki pomembni za preiskavo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.