Sedlarjeva: Nikoli nisem v nič vdrla, je pa dejstvo, da brez dostopa ne morem opravljati svojega dela

Štefanec: Vpogledala je v 2.318 dokumentov

Po njegovih besedah iz te dokumentacije izhaja, da je Sedlarjeva letos do 12. oktobra vpogledala v 2.318 dokumentov. Glede njenih pojasnil, da podatke pregleduje zato, da se lahko pripravi na sejo senata, je pojasnil, da je senat letos opravil 24 sej, na katerih so obravnavali 245 vsebinskih zadev. "Vpogledov pa je bilo 10-krat več. To seveda jasno kaže, da ni vpogledovala samo v te zadeve in to potrjuje tudi pregled teh zadev," je dodal.

Z vidika varovanja osebnih podatkov je po njegovih besedah najhuje, da je vpogledovala v zelo občutljive osebne podatke uslužbencev komisije. Kot je pojasnil, gre med drugim za podatke o uveljavljanju pravic iz naslova socialnega varstva, podatke o zdravstvenem stanju posameznikov in njihovih kroničnih bolezni, disciplinski postopek zoper zaposleno osebo in podatke o medijsko prepoznavnih osebah. Prav tako je vpogledovala v zadeve, iz katerih se je kot članica senata izločila, in sicer po tem, ko se je izločila.

"Vse to je pri meni povzročilo premislek, da sem kot predstojnik komisije dolžan nekaj storiti," je dejal Štefanec in pojasnil, da je zato od ponedeljka vsem članom komisije, tudi samemu sebi, omejil dostop do dokumentov komisije.

Sedlarjeva: Dejstvo je, da brez dostopa ne morem opravljati svojega dela

Sedlarjeva pa je pojasnila, da se je s tem, da naj bi od januarja vpogledala v okoli 2.300 dokumentov, seznanila danes, ko je Štefanec to sporočil na sestanku zbora delavcev. "Ko me je v petek seznanil s tem, se mu je zdel sporen samo vpogled v en dokument, o katerem sem ga pa obvestila že prej," je pojasnila. Z očitki o vpogledu v dokumente, ki jih je predstavil Štefanec, ni seznanjena. "Dokler ne bom točno videla, kaj se mi očita, težko odgovarjam," je dejala.

Poudarila pa je, da je ravnala v skladu z dostopnimi pravicami in navodili, ki jih je imela, in nič ni delala nepooblaščeno. "Za stvari, za katere je prej menil, da vanje ne smem vpogledati, mi je dostopne pravice že prej omejil," je pojasnila. Glede na to, da je pravice omejil tudi sebi, se ji postavlja vprašanje, ali to pomeni, da je tudi Štefanec delal kaj narobe oziroma dvomi tudi vase.

V pisnem demantiju je Sedlarjeva poudarila tudi, da sta imela popolnoma enak dostop in možnost vpogleda v dokumente tudi ostala člana senata. "Vendar se je očitno 'demoniziralo' in pregledovalo samo moje vpoglede v dokumente," je zapisala.

Niz obtožb, kot je navedla, občuti kot povračilne ukrepe zaradi opozarjanja na nepravilnosti, s katerimi je poskušal Štefanec njeno delo "kriminalizirati na način, da ga prikazuje kot osebno motivirano pritlehno dejavnost vohunjenja ali stikanja za osebnimi podatki". "Odločno zanikam, da bi imela kakšen podoben namen, kot se mi poskuša podtakniti," je zapisala.

"Nikoli nisem v nič vdrla, kot mogoče zdaj izpade, je pa dejstvo, da brez dostopa ne morem opravljati svojega dela kot članica senata KPK," je dejala. Glede na to, da je bila, kot je pojasnila, v zadnjem letu izločena iz večine sestankov in ostalih procesov, je bil vpogled v dokumentacijo pogosto tudi edini način, da se je sploh seznanila z delom na komisiji.

Na navedbe Štefaneca, da je vpogledovala tudi v zadeve, ki jih komisija ni obravnavala, je odgovorila, da je "ob neznanem času na neznanem kraju" zdaj že "modus operandi, ki smo ga tu v zadnjem letu in pol vajeni, vedno je nekaj narobe za nazaj, pa nikoli ni gospod Štefanec za nič odgovoren".

Poklicati zaposlene na sestanek in jim dejati, da je Sedlarjeva vpogledala v njihove osebne podatke, po njenem mnenju spada med "metode, s katerimi pač najlažje nekoga degradiraš". "Verjetno sem imela danes na sestanku spet srečo, da me niso zažgali na grmadi ali pa nesli ven," je pripomnila.

S tem se po njenem mnenju poskuša preusmeriti pozornost z resničnih problemov te komisije, o čemer je opozorila tudi v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju. Danes je med njimi izpostavila "milo rečeno nenavaden način vodenja komisije s strani Borisa Štefaneca". Po njenih besedah je Štefanec danes na sestanku pojasnil, da je z omejitvijo dostopa skušal zavarovati uslužbence. Ob tem se sprašuje, zakaj tega ni naredil že prej, če je ona to po njegovem mnenju počela nepooblaščeno.

Glede prijave domnevnih kršitev uradu informacijskega pooblaščenca je Sedlarjeva dejala, da je Štefanec prijavo podal v ponedeljek popoldne, torej šele po tem, ko je sama pisala Pahorju. "Tako da je vprašanje, kaj je tu vzrok in kaj posledica," je dodala. V pisni izjavi pa je dodala še, da si tudi tega ne more razlagati drugače kot še enega v poskusu njene "degradacije, osebno in v vlogi namestnice, ter kot še enega v nizu številnih povračilnih ukrepov".

Da gre za nespodoben poskus kriminalizacije nje osebno po njenih navedbah dokazuje današnje zatrjevanje Štefaneca, da s ponedeljkom omejil dostop do personalnih map in večine dokumentov vsem članom komisije, tudi sebi. A v pisni odredbi, ki jo je prejela v petek, "izrecno piše, da lahko predsednik pogleduje v vse dokumente, omejeni pa so le vpogledi (ne le v personalne mape, temveč tudi v dokumentacijo, ključno za delovanje senata KPK) obema namestnikoma".

Ob tem je opozorila še na eno neskladje navedb Štefaneca. Ta je namreč v ponedeljek navedel, da primera ne bo komentiral do konca postopka pri informacijski pooblaščenki. "Danes si je tudi glede tega premislil in si privoščil ne samo komentar, ampak tudi napad name pred zaposlenimi in javnostjo," je zapisala.

Na vprašanje, ali po njenem mnenju komisija lahko nadaljuje z delom, je odgovorila: "Lahko, ampak vprašanje, s kom na vrhu."

Komisija sicer po njenih besedah kljub omenjenim pripetljajem vendarle dela, toda statistika govori svoje. Upad števila prijav na komisijo po njenem mnenju ni povezan s tem, v kaj naj bi kdo od članov senata vpogledoval. Poleg upada prijav je v pisnem odgovoru Sedlarjeva opozorila tudi na to, da današnje navedbe Štefaneca, da KPK deluje dobro, ne morejo držati, saj da je Štefanec v ponedeljek sam priznal, da je v zadnjih dveh letih ustanovo zapustilo 20 sodelavcev, kar je približno polovica vseh, ki delujejo v njej.