Pahor bo na položaj predsednika KPK imenoval Roberta Šumija

Kot so sporočili, se je Pahor za imenovanje Šumija odločil v sredo, o svoji odločitvi pa ga je obvestil še isti dan. Pred odločitvijo se je sicer Pahor na podlagi pridobljenih mnenj in pojasnil prepričal tudi o verodostojnosti samega postopka izbire, s pojasnili o tem pa bo generalna sekretarka urada predsednika v petek seznanila zdajšnjega predsednika KPK Borisa Štefaneca, so zapisali v uradu predsednika republike.

Aktualni predsednik KPK Boris Štefanec, ki ga izbirna komisija ni uvrstila med predlagane kandidate za predsednika KPK, je predsedniku države Borutu Pahorju poslal pismo, v katerem je podvomil v delo te komisije. Trdi, da postopek ni bil objektiven, kandidati pa da niso bili enakopravno obravnavani. Izmed deveterice prijavljenih je komisija sicer izbrala štiri primerne kandidate za vrh KPK.

Izbirna komisija je pred tremi tedni predsedniku republike Borutu Pahorju kot primerne za imenovanje za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) predlagala Tino Brecelj, Uroša Novaka, Janeza Pogorelca in Roberta Šumija, med predlaganimi pa se ni zašel dosedanji predsednik KPK Boris Štefanec. Izbirna komisija je svojo odločitev sprejela soglasno, je takrat zagotovil predsednik komisije Janez Stare.

Izvajal usposabljanja za različne kategorije javnih uslužbencev

V svoji kandidaturi za predsednika KPK je 45-letni Šumi zapisal, da se že približno 15 let ukvarja s strateškim in operativnim načrtovanjem, vodenjem in izvajanjem različnih aktivnosti na področju krepitve organizacijske in osebnostne integritete ter s preprečevanjem korupcije in drugih oblik neetičnosti.

Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na ravni celotne policije, od leta 2011 je predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije. Od leta 2014 vodi center za raziskovanje in socialne veščine v policiji, od lani pa v imenu ministrstva za javno upravo izvaja usposabljanja za različne kategorije javnih uslužbencev s področij krepitve integritete, prepoznavanja in preprečevanja korupcijskih tveganj, nasprotja interesov in drugih neetičnih ravnanj.

Šumi je od leta 2010 aktiven tudi kot mednarodni strokovnjak v okviru različnih evropskih institucij.

Štefanec: Stare in Brecelj sta pristranska člana izbirne komisije

Štefanec, ki se z izbiro komisije ne strinja, je bil 13. januarja pri Pahorju na pogovoru, na katerem sta govorila o sestavi izbirne komisije. Tri dni kasneje mu je poslal še pismo, v njem pa izrazil dvom, "ali je postopek pred izbirno komisijo potekal v skladu z najvišjimi standardi objektivnosti in transparentnosti ter etike in integritete in ali so bili vsi kandidati v tem postopku enakopravno obravnavani."

Štefanec dvomi v nepristranskost predsednika komisije Stareta in člana komisije Erika Breclja. Prvi naj bi se namreč znašel na seznamu največjih prejemnikov dodatnih izplačil na univerzah, ki ga je pred leti objavila KPK. Stare je bil kot izredni profesor in dekan Fakultete za upravo v Ljubljani na seznamu "naveden na visokem dvajsetem mestu, saj je od avgusta 2003 do februarja 2015 prejel honorarje v višini 297.000 evrov."

Brecelj je po besedah Štefaneca v preteklih letih večkrat javno negativno govoril o KPK, pa tudi zoper Štefaneca, kot njenega predsednika, osebno. "Kar pomeni, da je imel ob imenovanju v izbirno komisijo že vnaprej oblikovano in večkrat izraženo negativno mnenje tako o sami instituciji kot tudi o meni kot kandidatu za predsednika KPK," piše Štefanec. 

Štefanec je v nadaljevanju še omenil, da je iz zapisnikov sej in poročila o delu komisije razvidno, da so nekateri kandidati, tudi taki, ki jih je komisija ocenila kot primerne, roke zamudili.

"Po drugi strani pa predložitev vizije delovanja KPK v mandatnem obdobju ni zakonski pogoj in je bila v pozivu označena zgolj kot zaželena. Kljub temu pa je izbirna komisija kot glavni razlog za mojo neprimernost navedla ravno to okoliščino," Pahorju še pojasnjuje Štefanec.

"Upamo, da bo šest neslavnih in nesrečnih let KPK čim prej pozabljenih"

V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) zavračajo očitke odhajajočega predsednika KPK Borisa Štefaneca glede domnevnega konflikta interesov pri izbiri bodočega predsednika KPK. Kot so zapisali, upajo, da bo "zadnjih šest zelo neslavnih in nesrečnih let KPK" z iztekom Štefanečevega mandata čim prej pozabljenih.

"Kandidat očitno ne razume pravilno koncepta konflikta interesov," ocenjujejo v CNVOS. "Vsakomur, ki vsaj količkaj spremlja delo KPK in prizadevanja dr. Breclja na tem področju, je namreč jasno, da so razlogi za njegovo kritiko vsebinski in strokovni, ne pa osebni," so zapisali.

Kot ugotavljajo, problem ni v tem, da bi bil Brecelj v konfliktu interesov, temveč da Štefanec "nepristranskost oziroma odsotnost konflikta interesov narobe enači z odsotnostjo strokovnega mnenja ali stališča". "Po tej logiki bi bil v konfliktu interesov tudi vsak, ki bi o komisiji ali njemu kot predsedniku imel in/ali javno izrazil pozitivno mnenje. V izbirni komisiji bi posledično lahko sodelovale samo osebe, ki o delovanju KPK ne bi ničesar vedele," so opozorili v CNVOS.

Ob tem so okrcali Štefaneca, ki je osebno pismo, spisano kot kandidat za predsednika KPK, predsedniku Pahorju poslal v imenu KPK, na papirju z glavo KPK, danes pa je bil še uradno objavljen na spletnih straneh KPK.

"Takšno ravnanje je vsaj neprimerno," so še zapisali v CNVOS, kjer ob tem ugotavljajo, da se Štefanečev mandat na srečo izteka. "Upamo, da bo zadnjih šest zelo neslavnih in nesrečnih let slovenske komisije za preprečevanje korupcije s tem čim prej pozabljenih," so še pristavili.