Štefanec znova za predsednika KPK: Sem boljši kandidat kot pred šestimi leti

Boris Štefanec je na novinarski konferenci ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, njena podpisnica pa je tudi Slovenija. Eden pomembnejših členov konvencije je njen šesti člen, ki govori o tem, da so vse države pogodbenice dolžne zagotoviti obstoj organa, ki se v posamezni državi bori zoper korupcijo. Slovenija je tej zavezi prisluhnila in že leta 2004 ustanovila KPK, ki je oktobra letos zaznamovala 15-letnico delovanja.

Konvencija predpisuje tudi zagotavljanje neodvisnosti delovanja organa. Kot je poudaril Štefanec, so s tem področjem relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika. Od podpisnic konvencije pa ta tudi zahteva, da zagotovijo finančne in kadrovske pogoje za delovanje komisije. V KPK so s tem "relativno zadovoljni, ne pa popolnoma". Vsako leto znova se borijo za ustrezno višino sredstev, včasih so uslišani, ne pa vedno, je pojasnil.

Nasploh je predsednik KPK ocenil, da je Slovenija kot družba še "relativno zelo obremenjena s korupcijo, obenem pa opozoril, da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK". Štefanec je, kot rečeno, tudi pojasnil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja posredoval prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski pa kandidature za predsednika nista oddala.

Lani: 40 pripornih zadev, o katerih se v javnosti ni kaj dosti govorilo

Konvencija ZN proti korupciji je prvi pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. KPK je pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji pripravila več izobraževalnih dogodkov na temo preprečevanja korupcije. V sredo pripravljajo okroglo mizo z naslovom Politični vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti.

Prihodnji mesec je pričakovati tudi objavo novega indeksa zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International (TI). Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu, lani je Slovenija na lestvici držav zdrsnila še za dve mesti in zasedla 36. mesto.

Že več let si sledijo tudi opozorila o počasnosti pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je v prejšnjem sklicu DZ po dolgi proceduri na vladi zmanjkalo časa. Tudi v tem mandatu gre počasneje kot bi si marsikdo želel. Predlog novele po novembrski javni predstavitvi mnenj čaka obravnava na matičnem odboru DZ.

Da je korupcija ena najpomembnejših anomalij v družbi, ki jo je najtežje izkoreniniti, poudarja tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Kot je dejal v pogovoru za sobotni Večer, se je je treba lotevati na vseh ravneh, pri čemer je po njegovih besedah skrb vzbujajoče to, da največkrat odpovedo notranji nadzorni mehanizmi, pa naj gre za zdravstvo, za javna naročila ali za druge javne projekte.

Ob dnevu boja proti korupciji je predsednik republike Borut Pahor izkoristil priložnost, da pozove vse, "ki lahko s svojo moralno integriteto in strokovno avtoriteto uspešno vodijo KPK, da se do konca tedna prijavijo na javni poziv."

V letu 2018 je bilo podanih ovadb zoper 240 oseb, vložili pa so obtožne akte za 191 kaznivih dejanj oz. za 465 odstotkov več kot leta 2017. Od tega je bilo lani kar 40 pripornih zadev, o katerih se v javnosti ni kaj dosti govorilo, je še dejal Šketa in dodal, da je od tega morda kakšen odstotek zadev, ki so bile dokaj hitro zaznane, večji del korupcijskih dejanj je bil zaznan dokaj pozno in so prijave teh kaznivih dejanj zgodijo po nekaj letih.