Slovenija

Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma

Ljubljana, 28. 11. 1999 20.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.

Prihodnji teden si bo v okviru festivala med drugim mogoče ogledati nemški film Udarec po koži režiserja Brucea LaBrucea, o katerem gre glas, ''da je prehud za festivale in za mnoge gledalce'', saj na pol dokumentarno spremlja neonacistične skinhede, sprevrača nasilje, ideologijo, seks in drugo. Film Ogenj indijske režiserke Deepe Mehte z divo indijskega filma Shabano Azmi, ki so ga posneli Kanadčani, je zgodba o zbližanju dveh žensk - svakinj; pred dvema letoma je bil ocenjen kot vrhunski film tega žanra. Nemški film Lola in Bilildkid režiserja Kutluga Atamana prikazuje soočenje turškega najstnika s tradicijo družine in berlinsko subkulturo. Češki film Telo brez duše režiserja Wiktorja Grodeckega je izpoved praških fantov, ki jih izkorišča porno industrija. Francoski film Zakaj ne jaz (režija Stephane Giusti) pa je ''vrhunska, glamurozna, pretresljiva, sentimentalna gejevska in lezbična komedija,'' po tej strani redkost v filmski obravnavi teh tem.

Eden vrhuncev festivala bo film Ljubezen je hudič, drama britanskega režiserja Johna Mayburyja o slovitem slikarju Francisu Baconu in njegovem družabniku, ki ga slikar sreča kot vlomilca v svojem ateljeju; film je tudi posnet v ''slikarski maniri''. Ljubezen in smrt na Long Islandu, film Richarda Kwietniowskega, je mogoče označiti za angleško varianto Smrti v Benetkah, izstopa tudi z igralsko zasedbo (John Hurt in Jason Priestley); slednja filma sta bila predvajana tudi na cannskem festivalu. Naslednji dve zgodbi se pleteta okoli filma: ameriški Bogovi in pošasti, film Billa Condona o ''očetu'' Frankesteina, ter nizkoproračunski film Ženska-lubenica; ameriška režiserka Cheryl Dunye skozi zgodbo o umišljeni črnski igralki iz tridesetih let govori o ljubezni med črnko in belko.

Festival bo prihodnjo nedeljo, 5. decembra, zaokrožil kitajski oz. hongkonški film Srečna skupaj; režiser Wong Kar-Wai je bil za ta film na predlanskem Cannesu nagrajen za režijo. Film, ki upodablja obsesivno, ljubezensko-sovražno gejevsko razmerje, je pravzaprav ''meditacija o grenko-sladki izgubi in bedi kot najčistejši obliki ljubezni in erotike.''

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.