Zapore na Celovški in Linhartovi odstranjene, pri Žalah še ne

Promet z motornimi vozili na območju avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani je danes po skoraj desetih mesecih spet stekel normalno.

Odprti so dokončno urejeni štirje priključki predora na Celovško cesto, rekonstruirana ljubljanska vpadnica na območju pa je normalno prevozna. Ob tem so zadovoljni v vladi, na Darsu in v Mestni občini Ljubljana (MOL).

Avtocestni predor Šentvid, ki povezuje gorenjski avtocestni krak s primorsko avtocesto in ljubljansko obvoznico, je bil po nemalo zapletih odprt poleti 2008, a sta do nedavnega v njegovem sklopu še vedno manjkala izvoz iz predora na Celovško cesto proti središču Ljubljane in dokončna izpeljava uvoza v predor proti razcepu Koseze iz smeri središča mesta.

Po dolgoletnih zapletih je Dars leta 2023 vendarle uspel pridobiti gradbeno dovoljenje za poseg, lani jeseni pa so nato stekla gradbena dela za dokončanje kompleksa priključkov, ki jih je spremljala tudi celovita prenova in razširitev Celovške ceste in križišč s sosednjimi ulicami ter spremljajoče infrastrukture pri predoru.

Zaradi tega je bil promet na območju oviran, še posebej od letošnje pomladi, ko je prihajalo tudi do dolgih zastojev na vstopu v prestolnico iz smeri Gorenjske.

Z današnjim dnem je promet z motornimi vozili spet stekel normalno, bo pa treba v sklopu širšega infrastrukturnega posega urediti še kolesarske steze in pločnike, kar pristojni načrtujejo do konca oktobra.

Sprostitev motornega prometa so obeležili tudi s posebnim dogodkom. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da gre za veliko in pomembno naložbo, ki so jo ljudje čakali več kot 15 let. Naštela je vse posege na območju in spomnila, da je bilo prenovljene skoraj kilometer Celovške ceste pa tudi del Gunceljske ceste. Zahvalila se je vsem sodelujočim pri projektu, še posebej pa delavcem, ki so v zadnjih tednih in mesecih učinkovito izvajali dela, tudi takrat, ko je bilo zelo vroče.

Skupna vrednost vseh del, tako dokončanja priključkov predora kot ostale prometne infrastrukture je bila malenkost manj kot 12 milijonov evrov, od tega je država prispevala nekaj manj kot milijon evrov, ostalo pa Dars.

Predsednik Darsove uprave Andrej Ribič je povedal, da je šlo pri dokončanju priključkov šentviškega predora za pomemben in tudi zelo zahteven projekt, ki pa so ga končali v predvidenem roku, torej do prvega šolskega dneva. Dokončan sistem priključkov bo zelo razbremenil severno ljubljansko obvoznico, je dejal. Zahvalil se je vsem voznikom za potrpljenje v zadnjih mesecih pri vstopanju in izstopanju iz Ljubljane.

Prepričan je, da bo takšnih spodbudnih dogodkov na avtocestnem omrežju v naslednjih mesecih še kar nekaj. Že jutri bo tako Dars z novim režimom sprostil promet v okviru prenove štajerske ceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami proti Ljubljani, saj so glavna dela v tem prvem sklopu projekta zaključili predčasno. S tem bodo razbremenili prometne tokove med Štajersko in osrednjo Slovenijo, saj je na tem odseku v zadnjih tednih prihajalo do izjemno dolgih zastojev.

Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem povedal, da je projekt v Šentvidu dober primer sodelovanja z državo in da za razliko od leta 2008 danes dokončan kompleks predora odpirajo brez afer in nezgod (ob odprtju predora je namreč prišlo do padca protipožarnega ometa).

V prestolnici sicer trenutno poteka vrsta infrastrukturnih projektov in Janković je opozoril, da brez gneče ob takšnem številu del preprosto ne gre.

Zaključek še enega od projektov so prav tako obeležili danes. Po skoraj dveh letih temeljite fazne rekonstrukcije med križiščem z Dunajsko cesto in krožiščem Žale so namreč odprli še zadnji odsek v celoti prenovljene Linhartove ceste, prav tako v prisotnosti ministrice Bratuškove.

Medtem se nadaljuje celovita prenova tega krožišča, dela se selijo na vzhodni del. Zaradi tega se spreminja prometna ureditev.

Prenova Linhartove ceste, ki poteka med Dunajsko cesto in krožiščem Žale, je stekla oktobra 2023 in se danes tako končuje po skoraj dveh letih. Vzdolž celotne ceste so na novo urejene kolesarske steze in pločniki, izpeljana je bila dodatna ozelenitev z novimi drevesi, obstoječa so presadili v Šmartinski park ob pokopališče Žale. Prenovili so tudi kanalizacijo, vodovod, vročevod, cestno razsvetljavo in semaforizacijo. Preuredili so križišča z Dunajsko, Železno, Neubergerjevo in Topniško cesto, uredili so tudi novo križišče z Valjhunovo ulico.

Kot nadaljevanje prenove prometne infrastrukture na širšem območju osrednje ljubljanske železniške postaje pa je na območju pred tedni stekla tudi celovita rekonstrukcija krožišča Žale in spremljajočih cest – Pokopališke in Flajšmanove ulice.

Z zaključkom prenove Linhartove ceste so danes odprli prenovljeni zahodni del krožišča, tako da je mogoč dvosmerni promet s Štajerske na Linhartovo cesto. S Savske ceste pa promet na Štajersko cesto poteka enosmerno v smeri rondoja Tomačevo. Zdaj se dela selijo na vzhodni del krožišča. Od danes do predvidoma 22. septembra bo zato vzhodni del krožišča zaprt, tako kot tudi Flajšmanova ulica do Davčne ulice in Pokopališka ulica do Žalske ulice.

Bratuškova se je medtem danes zapeljala še nekoliko severno od Ljubljane, saj je v Zgornjih Stranjah na regionalni cesti med Kamnikom in Stahovico obeležila odprtje novega mostu čez Kamniško Bistrico v celoti. Junija je namreč tam promet stekel po polovici mostu, saj je bilo treba izvesti še nekaj del na območju.

Most v Zgornjih Stranjah je prvi od treh novih mostov na mestu starih, ki jih je v katastrofalnih avgustovskih poplavah pred dvema letoma odnesla podivjana Kamniška Bistrica. Za gradnjo novega mostu v Viru pri Domžalah je izvajalec že izbran, za tistega na zasavski regionalki v Dolu pri Ljubljani pa izvajalca direkcija za infrastrukturo še izbira.