V podjetju Reflex iz Gornje Radgone so predstavili mnenje nemškega izvedenca, ki je ugotovil, da za padec steklenih plošč na fasadi ljubljanske veleblagovnice Nama oktobra lani nista kriva ne nestrokovna izvedba Reflexa in ne spontani lom, ampak udarec neznanega predmeta, sproženega iz neznanega orožja ali orodja. Mnenji zavoda za gradbeništvo in slovenskega sodnega izvedenca, ki sta za nesrečo krivili Reflex, ta zavrača kot nestrokovni, to pa utemeljuje tudi s kazensko ovadbo policije zoper neznanega storilca, ki naj bi sprožil neznani predmet in z njim razbil steklo.
Neznanec v stekleno ploščo izstrelil neznani predmet?
Kazenska ovadba, ki jo je ljubljansko okrožno državno sodišče prejelo od policijske postaje Ljubljana zoper neznanega storilca, pravi, da je neznani storilec 9. oktobra 2004 v Tomšičevi ulici v Ljubljani poškodoval in razbil večjo stekleno ploščo, nameščeno na konstrukciji zgradbe Name in s tem oškodoval podjetje za približno 800.000 tolarjev. Neznanec je po ugotovitvah policije v stekleno ploščo izstrelil neznani predmet, pri tem pa se je plošča, velika 276 krat 148 centimetrov in debela 0,7 centimetra, razbila in odpadla z zgradbe na Slovensko cesto oziroma delovni oder ob steni. Pri ogledu kraja dejanja so policisti našli poškodbo v obliki udrtine premera centimeter.
Preiskavo so sprožili, ko so se oktobra lani s pročelja Name že tretjič vsuli delci kaljenega stekla. Ostanki stekla so ostali vpeti v nosilec pročelja, pri ogledu dogodka pa je bilo na desnem kotu vidno mesto udarca. Kot je povedal direktor Reflexa Robert Krempl, je to dokaz, da se je moralo enako zgoditi tudi pri prvih dveh lomih. Prvič so se s pročelja veleblagovnice vsuli drobci stekla maja 2003 in vzrok za to iskali v spontanem lomu, drugič pa avgusta 2004, ko možnosti spontanega loma prav tako ni bilo mogoče izključiti, druga možnost pa bi lahko bili tudi zunanji vplivi.
Namerno uničevanje pročelja?
V podjetju Reflex so bili že od začetka prepričani, da je glavni vzrok za padec steklenih delcev met neznanega predmeta iz neznanega orodja ali orožja. Ta vzrok je sicer težko dokazljiv, saj se pri lomu kaljenega stekla le to sesuje na množico drobcev. Vendar so po besedah Krempla komaj pri tretjem vsutju drobcev stekla uspeli dokazati, da gre za namerno uničevanje pročelja veleblagovnice Nama.
Do istih ugotovitev je prišel tudi neodvisni nemški sodni izvedenec Eberhard Achenbach, saj je potrdil, da je bil vzrok loma udarec trdega predmeta, da je bilo steklo pravilno vpeto v konstrukcijo in da se je ob lomu zdrobilo na zadosti majhne koščke. V isti noči je bilo še več podobnih lomov steklenih fasad na različnih lokacijah v Ljubljani, od tega še štirje dodatni namerni lomi na objektih, kjer je bil izvajalec del Reflex.
Reflex napoveduje tožbe
Na Reflexu tako tudi zavračajo mnenji zavoda za gradbeništvo in sodnega izvedenca Janeza Durinija, češ da je vzrok za zlom stekla nestrokovna izvedba del. Obe mnenji sta bili po njihovem izdelani brez potrebne dokumentacije in statičnega izračuna konstrukcije, mnenje sodnega izvedenca Durinija pa celo na podlagi ogleda samo dveh mest na fasadi. Poleg tega posega mnenje zavoda na področje, za katerega ta institucija niti ne more dati strokovnega mnenja.
Na Reflexu smo bili dolgo tiho, saj brez trdnih dokazov, ki temeljijo na dodatnih preiskavah in analizah, nismo želeli v javnosti špekulirati, zakaj je prišlo do lomov. Sedaj smo prepričani, da za lome nismo odgovorni, je še dodal prvi mož Reflexa Robert Krempl in napovedal, da bodo po popolni razjasnitvi dogodkov vložili tudi ustrezne tožbe.
Tožbo napovedala tudi Nama
V Nami, kjer bodo do konca meseca že imeli novo fasado, zagotavljajo, da bodo nove steklene plošče varne, podjetje Reflex pa bodo tožili za vse stroške in nastalo poslovno škodo. Bernarda Trebušak, direktorica Name, pravi, da se pri Reflexu sprenevedajo in da se želijo izogniti odgovornosti. "Do loma stekla je prišlo že štirikrat, trikrat je policija izključila kaznivo dejanje. Vezano na to smo pridobili dve izvedenjski mnenji: prvo mnenje z zavoda za gradbeništvo in drugo mnenje izvedenca, ki ga je postavilo sodišče. Govori o tem, da obstoječa fasada ni varna in da so številne napake na podkonstrukciji in na steklu," pravi Trebušakova.