Slovenija

'Ko reševalci človeka iz ruševin potegnejo v vreči, ugotoviš, da to ni hec'

Ljubljana/Istanbul, 06. 02. 2023 11.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Maja Pavlin, Denis Ćulum
Komentarji
33

Turčijo in Sirijo je stresel eden najhujših potresov v zadnjih desetletjih. Hujši celo od uničujočega potresa leta 1999, ki je v Turčiji terjal več kot 17.000 smrtnih žrtev. Vodja konzularne službe Andrej Šter je dejal, da za zdaj nimajo indicev, da bi potres prizadel Slovence, ki se trenutno nahajajo v tej državi. Se je pa v središču kaosa znašel Slovenec, ki se trenutno nahaja v Siriji. "Niti ni šlo za tresenje, ampak kar za premikanje sobe," je dejal Rok Lavrenčič, ki je v objektiv kamere ujel rušilno moč narave in kaos, ki je sledil potresu.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Potres v Turčiji doživeli tudi Slovenci
    01:58
    Iz 24UR ZVEČER: Potres v Turčiji doživeli tudi Slovenci
  • Iz 24UR: Potres v Turčiji doživeli tudi Slovenci
    03:39
    Iz 24UR: Potres v Turčiji doživeli tudi Slovenci
  • Iz 24UR: Potres z magnitudo 7,8 v Turčiji in Siriji
    04:53
    Iz 24UR: Potres z magnitudo 7,8 v Turčiji in Siriji
  • Iz 24UR: Potres v Turčiji
    02:16
    Iz 24UR: Potres v Turčiji
  • Iz SVETA: Smrtonosni potres v Turčiji
    04:36
    Iz SVETA: Smrtonosni potres v Turčiji
  • Lavrenčič posnel kaos in uničenje po potresu v Siriji
    00:52
    Lavrenčič posnel kaos in uničenje po potresu v Siriji

Število smrtnih žrtev in poškodovanih v uničujočem potresu, ki je zjutraj zatresel vzhod Turčije in Sirijo, narašča. Po zadnjih informacijah naj bi bilo smrtnih žrtev več kot 3000, še veliko več je ranjenih. Slovenci se sicer trenutno večinoma nahajajo v zahodnem delu Turčije, ki v potresu ni bil prizadet. Vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter pravi, da po prvih informacijah Slovenci niso bili žrtve v potresu. Upa, da tako tudi ostane. 

Vsaj en Slovenec pa se je v času potresa nahajal tudi v Siriji. "Tistih prvih trenutkov se niti ne spominjam," priznava Rok Lavrenčič, ki je noč preživel v Aleppu. "Mislim, da sem bil celo buden, nato pa sem začutil rahlo zibanje. Ko sem stopil iz sobe, pa se je začela celotna stavba tresti in slišati je bilo glasno bobnenje. Takrat se je začel kaos," se spominja tistih prvih trenutkov.

Ker njegova vodnica in voznik nista prišla iz svojih sob, je sklepal, da sta še pred njim zbežala v pritličje, zato se je tudi sam pognal po stopnicah iz sedmega nadstropja. "Ko je s sten in stropa začela odpadati keramika, sem vedel, da moram iz hotela. Bos sem se odpravil po požarnih stopnicah kjer sem se porezal ob odpadlo keramiko," pove. Vendar pa v pritličju svojih dveh sopotnikov ni našel, zato se je, ko se je panika polegla, znova vrnil v sedmo nadstropje. Srečali so se pred njegovo sobo, ko je prišel prvi popotresni sunek in jih znova pognal v beg.

"V trenutku so bili vsi ljudje na ulicah, res je šlo za strašen trenutek," pove. Na ulice so prihitela reševalna vozila in intervencijske službe, nekaj je bilo tudi pripadnikov Rdečega križa. Hotel je sicer obstal, a tudi v njem je potres pustil škodo, pet ulic stran pa se je ob popotresnih sunkih podrl tudi stanovanjski blok.

Noč so nato prebili v avtomobilu in načrtovali, kako naprej. Prvotno bi se morali namreč napotiti v mesto Hama, vendar pa je vodnica z družbenih omrežij ugotovila, da je stanje tam še hujše kot v Aleppu. Zato so se odločili, da potovanje na tej točki prekinejo in se vrnejo v Damask. Prvemu velikemu potresu je sicer sledilo še več popotresnih sunkov, ki so avtomobil, v katerem so pričakali dan, neprestano majali.

Ko se je pokazala uničujoča razsežnost potresa, ki jo je pred tem skrivala tema noči. "Čim se je pokazalo sonce in so izginili oblaki dima, se je pokazalo, kako hud potres je bil v resnici. Ko vidiš reševalce, ki človeka iz ruševin privlečejo v vreči, ugotoviš, da to ni hec," opisuje Lavrenčič, ki pravi, da je doživel tudi potres v Posočju, a da se niti približno ne more z zdajšnjim v Siriji in Turčiji.

Lavrenčič se sicer po načrtu v Slovenijo vrača v sredo, konzularne pomoči pa, kot pravi, sam ni kontaktiral.

Šter: Za zdaj ni podatkov, da bi bili med žrtvami potresa tudi Slovenci

Slovenski konzulat je sicer neprestano v stiku s slovenskim konzulatom v Ankari, prek njega pa tudi s častno konzulko v Gaziantepu, ki se nahaja v neposredni bližini epicentra potresa. "Prebivalci so se, če so se le lahko, evakuirali iz mesta. Njihova zatočišča so postali avtomobili ali šotori," je povedal. 

"Gre za potres katastrofalnih razsežnosti," je dejal Šter že dopoldne. Potres je namreč po magnitudi hujši od tistega, ki je Turčijo z magnitudo 7,4 opustošil leta 1999. Takrat je umrlo več kot 17.000 oseb, a Šter upa, da bo, ker je potres tokrat prizadel redkeje poseljeni vzhod Turčije, žrtev tokrat manj.

V Alanyji, mestu na južni obali Turčije, se sicer nahaja tudi nogometni branilec Jure Balkovec, ki trenutno igra za turško ekipo Alanyaspor. Kot nam je povedal, ga je prvotni potres ponoči zbudil, tresenje pa da je trajalo okoli dve minuti. Vendar pa je stanje v Alanyji mirno, prav tako niso prejeli nobenih posebnih navodil s strani oblasti, saj je od epicentra oddaljena okoli 600 kilometrov, zato rušilnih posledic katastrofe niso občutili. "Večje težave se začnejo šele v Adani, ki je oddaljena okoli 300 kilometrov," nam je povedal.

Kako pa je trenutno z nasveti za potovanje v Turčijo?

Vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu je dopoldan sicer dejal, da Istanbul trenutno ni rizično območje, saj tam posledic potresa ni. "Tako v Ankari kot tudi v Istanbulu potresa ni bilo čutiti, zato v te kraje potovanj ne odsvetujemo," je dejal. V Istanbulu se sicer trenutno nahajajo tudi turisti turistične agencije Palma, zjutraj pa je tja poletel tudi neposreden let iz Ljubljane.

Popoldan pa je zunanje ministrstvo posodobilo svojo izjavo glede potovanj v Turčijo. "Zaradi katastrofalnega potresa, ki je ohromil jugovzhodni del Turčije, slovenskim državljanom v prvi polovici februarja 2023 odsvetujemo vsa potovanja v province Adana, Gaziantep, Malatya, Shanliurfa, Hatay, Mardin, Dyarbakir & Maras," so sporočili.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je na spletu že sporočilo, da je Slovenija pripravljena pomagati Turčiji, podobno pa je dejal tudi predsednik vlade Robert Golob. Turčija je preko evropskega mehanizma civilne zaščite zaprosila za pomoč, zaenkrat jo je že prejela od Nizozemske, Poljskem Grčije, Romunije, Italije, Hrvaške in Bolgarije. Zunaj Evropske unije pa tudi od Malezije, Tajvana in Japonske. Države so tako na območje potresa napotile svoje reševalne ekipe in nujne potrebščine za preživetje, kot so na primer šotori, je dejal Šter.

Turčijo je sicer od prvega rušilnega potresa streslo tudi več močnejših popotresnih sunkov, ki so presegali magnitudo 5. Le nekaj ur po prvem hudem potresu pa je Turčijo stresel še eden skoraj takšen z magnitudo 7,5.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1