Stereotipi o ženskah kot blagovna znamka: razprodaja opolnomočenja

Cena za že videno in ponovno spregledano je vsakič višja. Ker nič več ni prav ali narobe in ker je z vsakim dnem dovoljeno vse več, lahko tudi za par evrov postanemo, kar smo si bojda od nekdaj želele.

Kako paradoksalno je danes opazovati svet, v katerem smo se znašle ženske. Po stoletjih truda, trdega dela, dokazovanja, prepričevanja in razlaganja o posledicah nasilniških praks, ki želijo vse pripadnice enega spola zreducirati na srčna, nežna, empatična in nasploh materinska in skrbstvena bitja, se opolnomočenje žensk ponuja in prodaja prav skozi krepitev najbolj stereotipnih podob o nas.

Je sodobna ženska utrujena? Negotova? Razpeta med pričakovanji družbe in družine? Je soočena s podobami popolnosti v obliki mater, ki jim ni nič težko ter jim gre vse zlahka; seksi partnerk, ki nasmejane s svojimi težavami (kot posledic neke strukturne neuravnovešenosti) nikogar – še najmanj pa svojih partnerjev – ne obremenjujejo nikoli in nikdar? Ji je sporočeno, da pravzaprav za vse veljajo enaka pravila in da je enakost že zdavnaj dosežena: če še ni uspešna in neustrašna girlboss-ica je najbrž nekaj hudo narobe z njo. Zunanje omejitve za srečo in uspeh pač ne obstajajo več!

V tem strašno enakem svetu smo tako ženske strašno tesnobne. S slabo vestjo in krivdo smo obtežene, če ne dosežemo viškov sreče v tej nenehni utrujenosti od izbire vloge, ki je v danem trenutku od nas najbolj zaželena. Vse naenkrat gre namreč težko – še posebej, če smo normalizirali egalitarnost v odnosih med dvema in večimi po domače, kar v praksi pomeni, da je mama le mama in ženska le ženska. Zato nasmehni se in uživaj! Ne razumeš, ti še vedno ne uspeva? Potem poslušaj raje tistega, ki je rojen, da pojasnjuje, izbira, odloča in sodi. Peri, likaj, kuhaj, pospravljaj, vzgajaj in kimaj! Če te to ne osrečuje (enako pomembno in enako vredno je namreč, če se vsemu temu zavestno odpoveš ali obžaluješ), obstaja rešitev!

Postmoderna je naporna. Še nikoli najbrž ni bilo lažje izvedeti, videti, slišati, se pozanimati o vsem, kar se dogaja okrog in znotraj nas, in še nikoli posledice naše prostovoljne nevednosti niso bile tako uničujoče. Za nas in za druge. Lažje (in hitrejše) se je zanesti na to, kar naj bi bilo edino še mogoče – reševanje sebe. Če ob tem predpostaviš, da obvladaš dovolj, da lahko odrešiš še celoten spol, ki mu pripadaš, si že na poti do slave in dobička.

Za pet minut si izposodiš umetno inteligenco in naenkrat zacveti prastara pamet! Prvinsko, naravno, edinstveno, še malo ozaljšaš, razširiš, izboljšaš, dodaš kakšen generičen okrasek sem in drugega tja; et voila – postaneš strokovnjakinja!

Splet omogoča brezsramno apropriacijo drobcev kvazivedenja, ki pogosto niti ne želi biti znanost. Ne, gre za izkušnje dobrotnic in dobrotnikov, ki bi nas radi razsvetlili ter ob tem še zaslužili. Pod pretvezo opolnomočenja, osvobajanja iz takšnih in drugačnih okov so ženskam danes na voljo predvsem programi, tečaji in izobraževanja, ki temeljijo na njihovih najbolj stereotipnih vlogah – na tistih praksah, ki nas privedejo v stisko, iz katere si izhod iščemo na ta način.

Kako naj torej ženska postane najboljša verzija sebe? Kako naj postane najboljša hči, partnerka, mati in prijateljica? Kako naj z nasmeškom in brez drobca obžalovanja, utrujenosti in nakopičene žalosti služi vsem, ki jo poznajo? Kako naj poišče ravnovesje kar v sebi, ob tem pa zanemari resnične, družbeno pogojene, stoletja trajajoče vzorce, ki vsakodnevna bremena postavljajo na njena ramena? Kako naj postane uspešna v poslu, kako naj kar pomete z vso konkurenco in se odpre obilju?

Kako naj torej ženske postanemo še bolj ženske, še bolj nežne, še bolj čuteče, še bolj seksualizirane, še bolj objekti in vse manj subjekti? Čemu služijo takšni skoki v preteklost, ki se nam predstavljajo kot svetla prihodnost? Je res tisto, kar naj bi nas pomirilo in uravnotežilo, moč najti v pričakovanjih drugih?

Res, kako se zgodovina groteskno ponavlja: neverni Ikar je nekoč davno letel preblizu Sonca, razsvetljeni Slovenci in Slovenke pa so predolgo prakticirali solarno jogo. Bolščanje v Sonce jih je naposled privedlo do očesne klinike. Če bi bilo res vse tako enostavno, upam, da bi bil ta svet čisto drugačen.