Vodja poslancev Resnice Katja Kokot je v torek na predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića naslovila pobudo za zaščito integritete poslancev. V njej je navedla, da je prišlo do poskusov nedovoljenega vplivanja na strankine poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijiča. Ponujene naj bi jim bile premoženjske koristi, sedemmestne številke, v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem. Kdo naj bi nanje poskusil vplivati - šlo naj bi tudi za nekatera državna podjetja - ni razkrila, ponudbe pa naj bi po navedbah iz stranke prihajale z levega političnega pola.

Stevanović: Če kdo, je zatajila policija
Policija in Komisija za preprečevanje korupcije, pa tudi nekateri pravni strokovnjaki so v odzivih za medije opozorili, da so poslanci dolžni sume kaznivih dejanj prijaviti organom pregona.
Stevanović sicer meni, da so svoje opravili, ko so "elemente določenih kaznivih dejanj podkupovanja" naznanili javno in, "če kdo, je zatajila policija oziroma drugi organi pregona". "Mi se že deset dni ali pa še več pogovarjamo o teh zadevah in še nihče teh zadev ne preiskuje," je bil kritičen. Vprašal se je, ali bi policija enako ravnala v primeru ropa ali umora, kjer mora sicer ukrepati po uradni dolžnosti.
Je pa dodal, da je sam "danes prvič dobil v pisni obliki, s podpisanimi izjavami poslancev" navedbe o tem, kaj se je zares dogajalo. "Zadevo sem pregledal, videl, da jaz ne smem biti organ pregona, da ne smem raziskovati kaznivih dejanj, zato sem zadevo zapakiral v kuverto in jo danes preposlal na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani," je pojasnil. Po njegovi oceni pa je "beseda poslanca nekaj oprijemljivega".
Tožilstvo naznanitve ni dobilo, preiskoval bo NPU
Naznanitve suma kaznivega dejanja med pregledano in evidentirano odhodno pošto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani niso prejeli, so na tožilstvu zapisali za STA. Ob tem so pripomnili, da je sicer za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj prvenstveno pristojno Specializirano državno tožilstvo.
Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resnice bo sicer preiskoval Nacionalni preiskovalni urad (NPU), so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Za STA so potrdili, da policija na podlagi medijskih objav, objav na družbenih omrežjih oziroma drugih informacij preverja dejstva in okoliščine v smeri ugotavljanja obstoja morebitnih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
V okviru tega so zavarovali posamezne dokaze, ki bi lahko služili v nadaljnjem postopku in izvedli aktivnosti za preveritev dejstev in okoliščin, "tudi v smeri stika z osebami, ki bi lahko podale koristne informacije", so zapisali.
Policija je preverjanje zadeve začela takoj, ko je bilo zaznanih dovolj podatkov, ki so nakazovali na sum storitve morebitnih kaznivih dejanj. Ker postopek še poteka, pa podrobnosti o tem ne morejo pojasnjevati, so dodali.
'Lahko sklepate, katere stranke so imele največ interesa'
Stevanović medtem tudi tokrat ni želel povedati, od kod naj bi prihajali poskusi vplivanja, niti ne, za katera državna podjetja naj bi šlo, saj da ne želi vplivati na postopke pri organih pregona, za katere vendarle pričakuje, da se bodo sprožili.
Po njegovih besedah pa je "povsem jasno, katere politične stranke v tem momentu lobirajo, da bi preprečile sestavo naslednje vlade, da bi se rade zadržale na oblasti in ohranile svoje dosedanje posle". Na vprašanje, ali je šlo za vse stranke odhajajoče koalicije, je dejal, da ne. Da pa je "verjetno jasno, kdo je obvladoval največ ministrskih položajev, s tem največ javnih razpisov, s tem tudi največ poslov, ki so se odvijali v ozadju, in na podlagi tega lahko sklepate, katere stranke so imele največji interes, da ohranijo trenutno pozicijo".

Stevanović je v izjavi dejal še, da so se v Resnici zavezali, da bodo javno govorili o lobističnih pritiskih, ki da se vršijo na poslance. Po njegovih besedah "se obnašamo, kot da je to postalo nekaj popolnoma sprejemljivega, kot da se 30 let že poslance podkupuje, zdaj, ko se pojavi neka nova politika v parlamentu, smo pa vsi začudeni, zakaj nekdo o tem sploh javno govori, in še tega bi moralo biti sram."
'Ljudje so izgubili zaupanje v organe pregona, zato se bojijo naznaniti karkoli'
"Jaz bi pričakoval vsaj javno podporo medijev, organov pregona, neposredno tudi vse pravne stroke, da se take stvari začnejo enkrat javno naznanjati in da se o tem pogovarjamo," je dejal.
Tako je izrazil tudi podporo posebni enoti za pregon korupcije Skok oziroma nekemu novemu organu preprečevanja in odkrivanja korupcije, "ki bo opravil s to prakso, ki vlada zadnjih 30 let, in pred katero si vsi mi skupaj zatiskamo oči."
Po Stevanovićevih besedah so "ljudje očitno izgubili zaupanje v organe pregona, v policijo in se bojijo sploh naznanjati karkoli".
Janša: Katerim neodvisnim organom bi to sploh lahko prijavili?
Še bolj oster pa je bil znova prvak SDS in najverjetnejši predsednik bodoče vlade Janez Janša. Ob pozivih k prijavi kaznivih dejanj se je na družbenem omrežju vprašal, katerim neodvisnim organom bi to sploh lahko prijavili, saj po njegovih navedbah policijo in tožilstvo obvladujeta ljubljanski župan Zoran Janković in premier v odhodu Robert Golob.
Odziv odhajajoče koalicije
Že v torek so se na izjave predstavnikov stranke Resnica odzvale stranke odhajajoče koalicije. V Gibanju Svoboda so bili kratki: "Če bi koalicijska stranka in borka proti korupciji Resnica govorila resnico in imela kakršnekoli dokaze, bi tak sum kaznivega dejanja prijavila organom pregona. Tako se namreč ravna v pravni državi."
V Levici so bili kritični do očitkov o politični korupciji in poudarili, da Resnica ob govoru o domnevnih poskusih podkupovanja pozablja povedati, "da so sami v zameno za podporo Janezu Janši za mandatarja in podporo škodljivi interventni zakonodaji dobili mesto predsednika državnega zbora".
Dan kasneje je sokoordinator Levice Luka Mesec poudaril, da je, "dokler Resnica policiji ne prijavi konkretnega imena, kdo naj bi njihovim poslancem ponujal 'sedemmestne podkupnine', to le laganje in ustvarjanje šova".
Meni, da je slednje tudi žalostno ogledalo politike. "Namesto da bi se pogovarjali med sabo na nek verodostojen in odgovoren način, je v parlamentu vedno več takšnih, ki se oglašajo zgolj zato, da bi pritegnili pozornost, ne pa ker bi imeli kaj za povedati. Nobenega razloga ni, zakaj bi volilci in državljani to prenašali, ker ne bo prineslo ničesar koristnega zanje," je kritičen.
V Socialnih demokratih pa so navedli, da z domnevnimi okoliščinami niso seznanjeni, a pričakujejo, da se morebitne poskuse vplivanja ali kupovanja politične podpore prijavi pristojnim institucijam in obravnava na podlagi dejstev, ne medijskih insinuacij. "V SD pričakujemo, da se tako resnih obtožb ne uporablja za politično predstavo v javnosti, temveč se jih obravnava odgovorno in na podlagi dejstev," so še dodali.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.