Stevanović je, ko je bil policist, osebi grozil, da jo bo uničil, ustrelil ...

Kot je razvidno iz razsodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, ki smo jo pridobili na podlagi zaprosila informacijskemu pooblaščencu, je okrajno sodišče 23. junija 2004 razsodilo, da je Zoran Stevanović, ki je bil takrat policist, "kriv, da je ogrozil varnost ene osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje".

30. maja 2003 je namreč, kot piše v razsodbi, okoli 2.00 pred hotelom osebi med drugim zagrozil, da jo bo uničil in ustrelil. "S tem je osebi povzročil občutek strahu, saj je grožnje vzel resno, saj Stevanović kot policist poseduje orožje. S tem je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti," piše v pridobljenem dokumentu.

Sodišče je Stevanovića obsodilo na 150.000 tolarjev denarne kazni, "plačljive v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe". "V primeru neizterljivosti se bo denarna kazen izvršila tako, da se bo za vsakih začetih 10.000 SIT denarne kazni določil en dan zapora. Obdolženec je dolžan plačati stroške postopka v znesku 64.780 SIT, od česar na povprečnino odpade 60.000 SIT," še piše.

V obrazložitvi so dodali, da so pri odmeri kazni kot olajševalno okoliščino upoštevali, da obdolženec do takrat še ni bil kaznovan, ter dejstvo, da "so v določeni meri k njegovemu dejanju gotovo prispevale opazke oškodovanca in njegovih prijateljev na račun policije in vožnje pod vplivom alkohola, saj ni bil na delovni dolžnosti". Oteževalnih okoliščin sodišče pri obtoženem ni našlo.

Obdolženec je sicer zanikal, da bi storil očitano kaznivo dejanje. Zagovarjal se je, da ni res, da bi dotični osebi grozil, ter trdil, da ga je oškodovanec, "ki se očitno ne more sprijazniti s tem, da ga kot policist obravnava enako kot druge kršitelje", lažno prijavil in ovadil. Stevanović je v zagovoru dejal še, da naj bi se oškodovanec o tem pozneje hvalil svojim znancem.

Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je sodišče v dokaznem postopku poleg oškodovanca zaslišalo še šest prič ter vpogledalo v ovadbo oškodovanca, predlog za uvedbo postopka o prekršku, poročilo PU Kranj o osebnosti obdolženca, kazenski list za obdolženca ter poročilo sodnikov za prekrške v Radovljici, na Jesenicah, v Ljubljani in v Kranju.

Iz kabineta predsednika DZ so na naša vprašanja odgovorili: "Gre za vprašanje, ki se v javnosti odpira že od časa volilne kampanje in o katerem je g. Stevanović v preteklosti že večkrat podal svoje stališče. Ker se njegova pojasnila v zvezi s tem niso spremenila, zadeve ne bo dodatno komentiral."

Medtem Stevanović na družbenem omrežju: "Zadeva, ki so mi jo nabijali skozi celotno kampanjo. Kaj sem počel pri 20 letih leta 2003. Se spomnite pikapolonice? Sem kdaj to tajil? Nekaj krepkih besed sem namenil človeku, ki je obvladoval vse sfere družbenega dogajanja v tem okolju. Ker si je zaslužil. Pa nepomembno ... kar je, je."

Spomnimo, da je prvi mož Resnice v mesecih pred volitvami vztrajno trdil, da ni bil nikoli pravnomočno obsojen. Glede dotičnega primera ogrožanja varnosti osebe je takrat vztrajal, da se ne spomni, kdo ga je prijavil ter za kakšne grožnje je šlo.

Stevanović je sicer od svojih kandidatov zahteval potrdilo o nekaznovanosti. "Zahtevamo za vsakega kandidata posebej potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo, da človek ni v kazenskem postopku, prav tako pa mora biti politično neoporečen," je bil kriterij, ki ga je pred začetkom volilne kampanje navedel Stevanović.

Predsednik stranke je bil sicer poleg grožnje iz leta 2003 pravnomočno obsojen tudi zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije. Obsodba je sicer na podlagi zakonske rehabilitacije izbrisana iz kazenske evidence.

V Resnici so medtem na spletu glede razkritja sodbe zapisali, da Stevanović tega, "kar je naredil pri 20 letih, pred 23 leti, nihče ne skriva".

V Levici so ob razkritju sodbe poudarili, da je bil Stevanović večkrat javno vprašan glede pravnomočnih obsodb. "Namesto jasnega in nedvoumnega odgovora smo poslušali izmikanje in nepopolna pojasnila," spominjajo.

Spomnili so tudi na zahtevo po odstopu poslanca Resnice Borisa Mijiča zaradi resnih očitkov o izkoriščanju delavcev, neizplačevanju plač in neporavnanih obveznostih, ter da so ob tem poziv, naj prevzame politično odgovornost in odstopi, namenili tudi predsedniku stranke.

"Današnja razkritja predstavljajo dodatno potrditev, zakaj Zoran Stevanović ne bi smel opravljati funkcije predsednika DZ. Kdor zavaja javnost in prikriva lastne pravnomočne obsodbe ter hkrati ščiti poslanca, ki ga spremljajo resni očitki o izkoriščanju delavcev, nima potrebne kredibilnosti za vodenje najvišjega zakonodajnega organa," so jasni ter ponavljajo poziv po odstopu obeh – poslanca in predsednika Resnice.

Ob tem pa naštevajo, da kredibilnosti po njihovi oceni nimajo niti Janez Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar, "ki se zanašajo na podporo Resnice in kupujejo njihove politične usluge, na škodo nas vseh".

Podpredsednik Socialnih demokratov Luka Goršek je medtem na družbenem omrežju sodbo komentiral: "Nižje že ne gre." Puščico je ob tem usmeril v Novo Slovenijo in Demokrate, ki da nosijo odgovornost za imenovanje Stevanovića na mesto predsednik državnega zbora.

Strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec sicer pojasnjuje, da ta sodba nekih pravnih posledic nima več. "Ko se obsojenemu posamezniku kazen izteče, se smatra, da je odslužil svoj dolg družbi za kaznivo dejanje, ki ga je storil," je dejal ter ob tem izpostavil tudi zakonsko rehabilitacijo: "To pomeni, da se po določenem času šteje, kot da te obsodbe ne bi bilo."

Pri denarnih kaznih rok za zakonsko rehabilitacijo znaša tri leta – "po treh letih od sodbe se šteje, kot da ta pravno nikoli ne bi bila izdana". Hujše kot je kaznivo dejanje, daljši je ta rok za zakonsko rehabilitacijo, pojasnjuje sogovornik.

A ob tem izpostavlja tudi, da ima javnost, ko gre za politika, pravico vedeti nekoliko več o njegovi preteklosti. Gre namreč za absolutno javno osebo, zaradi česar je interes javnosti večji. "To, da je bil nekdo obsojen, ker dejstvo je, da je obsodba nekoč bila, bi po mojem mnenju politik moral razkriti. Pravno pa seveda posledic te obsodbe ni več," je dejal.