'Svoboda in mir, krhki dobrini, ki ju je treba negovati in varovati'

Nanos sicer nosi izjemen pomen v zgodovini Primorske, saj je bila tam pred skoraj 100 leti ustanovljena tudi protifašistična organizacija TIGR. "Nanos in Triglav sta v slovenski zavesti sveti gori, ki ju povezuje posebna domoljubna vez," je v slavnostnem nagovoru izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar in dodala: "Oba vrhova sta namreč del odporniške dediščine in simbola protifašističnih in protinacističnih organizacij TIGR in Osvobodilne fronte."

Poudarila je, da je za skupnost še kako pomembno, da se znamo vedno znova opreti na izkušnje preteklosti in sedanjosti. "Te nas učijo, da svoboda in mir nista samoumevna, temveč sta krhki dobrini, pridobljeni s pogumom, trpljenjem, odgovornostjo in ljubeznijo do domovine. Naša dolžnost je, da te vrednote, ki so bile izbojevane z velikimi žrtvami, ohranjamo, živimo in prenašamo na mlade generacije."

Zbrane ob spomeniku pri Abramu na Nanosu so nagovorili tudi predsednik Društva TIGR Gorazd Humar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava Božo Novak in vipavski župan Anton Lavrenčič. Slednji je dejal, da je bilo v 84 letih, ki so pretekla od Nanoške bitke, življenje v različnih barvah. "Ni bilo samo črno, ni bilo samo belo, ni bilo samo rdeče. Niso bili samo naši, niso bili samo vaši. Bile so različne nianse, bile so tudi različne zmote in napačne odločitve. In prav je, da se preteklosti spominjamo s poštenostjo, s spoštovanjem in enim velikim povezovanjem," je dejal.

Predsednica se je skupaj z gostitelji poklonila padlim ter ob spomenik položila venec. Prireditev se je nadaljevala s krajšim kulturnim programom in druženjem, saj je lepo sončno vreme danes na Nanos privabilo številne obiskovalce.

Bitka je potekala 18. aprila 1942 v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Celotno planoto je obkolilo še okrog 800 oborožencev. Spopad je trajal približno tri ure, manjši spopadi so se odvijali še tri dni.

Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo šest partizanov ter bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Na italijanski strani so padli štirje vojaki, sedem pa je bilo ranjenih. 

Bitka velja za enega ključnih dogodkov začetka organiziranega odpora na Primorskem. Spopad je simbolno zaznamoval začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.

Dogodek na Nanosu pa ni bila edina prireditev na Primorskem, na kateri so se spomnili narodnoosvobodilnega boja. Z njim je namreč tesno povezana tudi tradicionalna proslava ob prazniku krajevne skupnosti Medana v Goriških brdih. Ne le da datum praznovanja sovpada z dnevom upora proti okupatorju, ampak proslava tudi poteka pri spominskem obeležju v zaselku Jama, kjer je bila septembra 1943 ustanovljena prva partizanska četa v kraju.

Na dogodku, s katerim domačini ohranjajo spomin na boj za svobodo in priključitev Primorske k matični domovini, je bil slavnostni govornik podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Kot so zapisali v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v govoru razmislek o preteklosti povezal z razmišljanjem o prihodnosti in se zavzel za to, da politika ne bo umetnost možnega, temveč umetnost dobrega. Poudaril je tudi pomen iskrenosti.

"Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda ni le zgodovinsko dejstvo, temveč trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj. V času, ko je kazalo, da bo nasilje zatrlo vsak upor, so naši predniki izbrali pogum, solidarnost in povezovanje," pa je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju zapisal predsednik vlade Robert Golob.

Kot pravi, nas ta dediščina nagovarja tudi danes. Spominja nas, da moč naše družbe ne izhaja iz posameznika, temveč iz povezovanja: iz skupne volje, medsebojne pomoči, odgovornosti in skrbi za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev. "Le tako lahko gradimo varno, vključujočo in odporno družbo ter skupno prihodnost."

"Živimo v časih, ko svet pretresajo konflikti, negotovost in izzivi, ki zahtevajo trezne odločitve in načelno držo. Zato je še toliko pomembneje krepiti zaupanje, potrpljenje in spoštovanje, ne pa razdiralnih politik in sovraštva," je pozval Golob.

"Ko konstruktivni dialog zamenjata nestrpnost in razdor, ko besede povezovanja zamenja tišina izključevanja in ko pokončno držo zamenja preračunljivost, se krha tisto, kar nas kot družbo drži skupaj, to je zaupanje. Naša skupna odgovornost je, da ravnamo drugače: da poslušamo drug drugega, ohranjamo spoštljivi dialog in iščemo skupne poti," pravi Golob.

"Naši predniki so verjeli v moč skupnosti in boljšo, svobodno prihodnost slovenskega naroda. Naj nas današnji praznik spomni na to, da smo Slovenci pogumni, solidarni in zavezani delu za skupno dobro. Prihodnost ni določena vnaprej, temveč jo ustvarjamo skupaj, vsak dan. Prav v tem je naša največja moč," je še poudaril premier.

"Konec aprila 1941, ko je bila Slovenija razkosana in ko je okupator hotel izbrisati naš jezik in našo kulturo ter streti našo voljo, so se ljudje odločili, da se ne bodo uklonili. O pogumu niso le govorili, ampak so ga tudi izkazali. Osvobodilna fronta zato ni bila samo organizacija, temveč tudi odločitev – odločitev ljudi, da se uprejo takrat, ko jim je bilo najtežje. In prav v tem je še danes njena največja moč," meni predsednik DZ Zoran Stevanović.

Danes po njegovih besedah nimamo okupatorja v klasičnem smislu. "Nihče nam ne zapoveduje v tujem jeziku in nihče ne prihaja nad nas z vojsko, da bi nam vzel državo. Imamo pa druge pritiske: politične, gospodarske in vrednotne. Imamo sisteme, ki prepogosto pozabljajo na človeka. Imamo občutek, da so nekateri pomembnejši od drugih. Imamo državo, ki je včasih preveč zapletena za poštenega človeka in preveč prijazna do tistih, ki znajo izkoristiti luknje v sistemu," je navedel.

Sporočilo dneva upora proti okupatorju vidi v tem, da "svoboda ni nekaj, kar si enkrat izboriš in potem mirno odložiš v zgodovinski arhiv", temveč je odgovornost vsake generacije. "Treba jo je braniti vsak dan znova, toda ne z visokoletečimi besedami, temveč z dejanji. Naše delo, naša drža in naša zavezanost resnici so tisti, ki zagotavljajo svobodo nas vseh," je prepričan.

Meni, da je osvobodilna fronta povezala različne ljudi, "a ne zato, ker bi imeli enako mnenje o vsem, temveč zato, ker so razumeli, da skupni cilj presega vse njihove razlike". To je po njegovih besedah zgodovinski nauk, ki bi ga Slovenija danes morala usvojiti.

"Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preveč energije potrošimo za to, da drug drugega etiketiramo. Preveč časa namenjamo ideološkim vojnam, medtem ko ljudje čakajo na rešitve. Narod, ki se prepira sam s seboj, ne more narediti koraka naprej. Narod, ki pozabi na skupno dobro, začne izgubljati prihodnost," je opozoril.

Po njegovem prepričanju je zato čas, da "interese ljudi postavimo v ospredje, pred politiko, pred ideologijo, pred strankarske interese in pred osebne zamere". "Država mora služiti ljudem, in ne sistemu, omrežjem ali privilegiranim krogom. Moč moramo dati ljudem. To je bilo bistvo upora nekoč in iz tega mora izhajati odgovornost danes," meni.

"Ko se danes priklanjamo pogumu tistih, ki so se uprli okupatorju, ne smemo ostati samo pri besedah hvaležnosti. Vprašati se moramo, ali znamo tudi sami braniti tisto, kar je bistveno. Bistveni pa so dostojanstvo človeka, pravica do resnice, poštenost, solidarnost in enotnost," je zapisal.

Pozval je, naj bo današnji praznik opomin in zaveza, da "bomo znali stopiti skupaj, ko bo to potrebno, da bomo znali braniti svobodo, ko bo ogrožena, in da bomo znali graditi državo, v kateri bo človek vedno pred sistemom". "To namreč dolgujemo zgodovini, sebi in generacijam, ki prihajajo," meni predsednik DZ.

"Vojna je vzela prihodnost številnim generacijam, organizirana borba proti okupatorjem pa je prihodnost generacijam, tudi nam, omogočila. Zato boj za boljši, pravičnejši in bolj prijazen svet, boj za mir demokracijo in enakopravnost naših prednikov ne sme biti pozabljen. To so vrednote, na katerih je utemeljena naša država," pa je v čestitki ob državnem prazniku poudarila ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.

"V času ko je svet ponovno prežet z vojnami, bombandiranji, grožnjami o izbrisu civilizacij, sistematičnemu mučenju in iztradanju otrok, mladih, ubijanju žensk, genocidu, porastom fašizma ter je na oblasti vedno več avtokratov, tudi pri nas prihajajo tisti, ki raje simpatizirajo s kolaboracijo kot uporom, ki jim je bližje razdvajanje kot solidarnost, je spomin na pogum partizanov in partizank ter nujnost povezanega boja proti skrajnim ideologijam, proti poveličevanju sovraštva, in uničenja še toliko bolj nujen," je še dodala.