"Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda ni le zgodovinsko dejstvo, temveč trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj. V času, ko je kazalo, da bo nasilje zatrlo vsak upor, so naši predniki izbrali pogum, solidarnost in povezovanje," je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju zapisal predsednik vlade Robert Golob.
Kot pravi, nas ta dediščina nagovarja tudi danes. Spominja nas, da moč naše družbe ne izhaja iz posameznika, temveč iz povezovanja: iz skupne volje, medsebojne pomoči, odgovornosti in skrbi za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev. "Le tako lahko gradimo varno, vključujočo in odporno družbo ter skupno prihodnost."
"Živimo v časih, ko svet pretresajo konflikti, negotovost in izzivi, ki zahtevajo trezne odločitve in načelno držo. Zato je še toliko pomembneje krepiti zaupanje, potrpljenje in spoštovanje, ne pa razdiralnih politik in sovraštva," je pozval.
"Ko konstruktivni dialog zamenjata nestrpnost in razdor, ko besede povezovanja zamenja tišina izključevanja in ko pokončno držo zamenja preračunljivost, se krha tisto, kar nas kot družbo drži skupaj, to je zaupanje. Naša skupna odgovornost je, da ravnamo drugače: da poslušamo drug drugega, ohranjamo spoštljivi dialog in iščemo skupne poti," pravi Golob.
"Naši predniki so verjeli v moč skupnosti in boljšo, svobodno prihodnost slovenskega naroda. Naj nas današnji praznik spomni na to, da smo Slovenci pogumni, solidarni in zavezani delu za skupno dobro. Prihodnost ni določena vnaprej, temveč jo ustvarjamo skupaj, vsak dan. Prav v tem je naša največja moč," je še poudaril premier.
"Konec aprila 1941, ko je bila Slovenija razkosana in ko je okupator hotel izbrisati naš jezik in našo kulturo ter streti našo voljo, so se ljudje odločili, da se ne bodo uklonili. O pogumu niso le govorili, ampak so ga tudi izkazali. Osvobodilna fronta zato ni bila samo organizacija, temveč tudi odločitev – odločitev ljudi, da se uprejo takrat, ko jim je bilo najtežje. In prav v tem je še danes njena največja moč," meni predsednik DZ Zoran Stevanović.
Danes po njegovih besedah nimamo okupatorja v klasičnem smislu. "Nihče nam ne zapoveduje v tujem jeziku in nihče ne prihaja nad nas z vojsko, da bi nam vzel državo. Imamo pa druge pritiske: politične, gospodarske in vrednotne. Imamo sisteme, ki prepogosto pozabljajo na človeka. Imamo občutek, da so nekateri pomembnejši od drugih. Imamo državo, ki je včasih preveč zapletena za poštenega človeka in preveč prijazna do tistih, ki znajo izkoristiti luknje v sistemu," je navedel.
Sporočilo dneva upora proti okupatorju vidi v tem, da "svoboda ni nekaj, kar si enkrat izboriš in potem mirno odložiš v zgodovinski arhiv", temveč je odgovornost vsake generacije. "Treba jo je braniti vsak dan znova, toda ne z visokoletečimi besedami, temveč z dejanji. Naše delo, naša drža in naša zavezanost resnici so tisti, ki zagotavljajo svobodo nas vseh," je prepričan.
Meni, da je osvobodilna fronta povezala različne ljudi, "a ne zato, ker bi imeli enako mnenje o vsem, temveč zato, ker so razumeli, da skupni cilj presega vse njihove razlike". To je po njegovih besedah zgodovinski nauk, ki bi ga Slovenija danes morala usvojiti.
"Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preveč energije potrošimo za to, da drug drugega etiketiramo. Preveč časa namenjamo ideološkim vojnam, medtem ko ljudje čakajo na rešitve. Narod, ki se prepira sam s seboj, ne more narediti koraka naprej. Narod, ki pozabi na skupno dobro, začne izgubljati prihodnost," je opozoril.
Po njegovem prepričanju je zato čas, da "interese ljudi postavimo v ospredje, pred politiko, pred ideologijo, pred strankarske interese in pred osebne zamere". "Država mora služiti ljudem, in ne sistemu, omrežjem ali privilegiranim krogom. Moč moramo dati ljudem. To je bilo bistvo upora nekoč in iz tega mora izhajati odgovornost danes," meni.
"Ko se danes priklanjamo pogumu tistih, ki so se uprli okupatorju, ne smemo ostati samo pri besedah hvaležnosti. Vprašati se moramo, ali znamo tudi sami braniti tisto, kar je bistveno. Bistveni pa so dostojanstvo človeka, pravica do resnice, poštenost, solidarnost in enotnost," je zapisal.
Pozval je, naj bo današnji praznik opomin in zaveza, da "bomo znali stopiti skupaj, ko bo to potrebno, da bomo znali braniti svobodo, ko bo ogrožena, in da bomo znali graditi državo, v kateri bo človek vedno pred sistemom". "To namreč dolgujemo zgodovini, sebi in generacijam, ki prihajajo," meni predsednik DZ.
'Boj za pravičnejši svet ne sme biti pozabljen'
"Vojna je vzela prihodnost številnim generacijam, organizirana borba proti okupatorjem pa je prihodnost generacijam, tudi nam, omogočila. Zato boj za boljši, pravičnejši in bolj prijazen svet, boj za mir demokracijo in enakopravnost naših prednikov ne sme biti pozabljen. To so vrednote, na katerih je utemeljena naša država," pa je v čestitki ob državnem prazniku poudarila ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.
"V času ko je svet ponovno prežet z vojnami, bombandiranji, grožnjami o izbrisu civilizacij, sistematičnemu mučenju in iztradanju otrok, mladih, ubijanju žensk, genocidu, porastom fašizma ter je na oblasti vedno več avtokratov, tudi pri nas prihajajo tisti, ki raje simpatizirajo s kolaboracijo kot uporom, ki jim je bližje razdvajanje kot solidarnost, je spomin na pogum partizanov in partizank ter nujnost povezanega boja proti skrajnim ideologijam, proti poveličevanju sovraštva, in uničenja še toliko bolj nujen," je še dodala.
Današnji praznik opominja na upor proti okupatorju leta 1941
Predsednica Nataša Pirc Musar je na petkovi državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Brežicah poudarila, da mora biti ta praznik predvsem opomin in zaveza, ne le spomin. Kot je dejala, zgodovina uči, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. Po njenih besedah danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog.
Današnji praznik opominja na dogodke, ko so sile osi aprila 1941 napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, naselja v okolici Brežic pa je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili za upor in predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev so 26. aprila 1941 na srečanju v vili v Rožni dolini v Ljubljani zasnovali organizacijo takojšnjega odpora.
Glede sestanka obstajajo različne interpretacije, saj zapisnika ni. Vendar pa naj bi bila novoustanovljena organizacija sprva kot protiimperialistična fronta uperjena proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je uveljavilo poimenovanje Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki je kot organizacija tudi pozvala Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju. OF je med vojno postala osrednje gibanje odpora.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.