FOTO: 'Ključ skupne prihodnosti je v rokah naše generacije'

Natanko pred 25 leti je takratna slovenska skupščina sprejela in še isti dan razglasila novo slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od nekdanje nedemokratične države osamosvojila tudi v pravnem pomenu. Ustava, ki je nastajala več let, glavnina pa je bila oblikovala avgusta 1990, je v skupščini dobila veliko podporo.

Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991. Do takrat je veljala še stara ustava Socialistične republike Slovenije, ki je temeljila na jugoslovanski ustavi, a je bila s številnimi dopolnili, ki jih je Slovenija sprejela že v času osamosvojitvenih procesov, že precej spremenjena.

Večji del prve ustave samostojne države je avgusta 1990 po naročilu takratne ustavne komisije slovenske skupščine v podvinskem gradu spisala skupina strokovnjakov, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek.

Leta 1992 je potekalo ustanovno zasedanje Državnega zbora, to pa je posnetek, ki je nastal takrat in ga v svojem arhivu hrani DZ.

Brglez in Sovdatova poudarila pomembnost spoštovanja ustave

Predsednik DZ Milan Brglez in predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat sta se ob 25. obletnici razglasitve slovenske ustave vpisala v novo zlato knjigo gostov DZ. Ob tem sta oba poudarila pomembnost spoštovanja ustave, Sovdatova pa se je v izjavi za novinarje dotaknila tudi posameznikovih dolžnosti.

Brglez je 25 let po sprejemu slovenske ustave označil za pomemben mejnik. "Zakonodaja mora biti v skladu z ustavo. To spoznanje je bilo tisto, ki je botrovalo temu, da smo prišli do ustavnega sodišča in do tega razmerja oblasti, ki ga imamo sedaj," je dejal Brglez in dodal, da moramo s tem nadaljevati. Poudaril je še, da je ustavo treba spoštovati, prvi pri tem pa so ravno poslanci.

Imamo pravice, a tudi dolžnosti

Člani nekdanje skupščine so vzpostavili posebne mehanizme, ki so namenjeni varovanju ustavnih vrednot ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa je spomnila Sovdatova. Vsi nosilci oblasti so po njenih besedah dolžni poskrbeti za to, da bodo ustavne vrednote spoštovane in človekove pravice varovane.

"Vsakdo izmed nas pa mora vedeti, da poleg pravic iz ustave obstajajo tudi dolžnosti za vsakogar. Dolžnost, da spoštuje drugega, njegove pravice in njegovo dostojanstvo, da bomo lahko drug z drugim živeli mirno in v sožitju," je še dejala.

Na dan, ko je bila razglašena slovenska ustava, ustavno sodišče vsako leto praznuje dan ustavnosti. Letos so ga obeležili že 15. decembra. Pri tem je slavnostni govornik, sodnik Evropskega sodišča za človekova pravice Marko Bošnjak poudaril, da je slovenska ustava dokument, na katerega lahko pogledamo s ponosom.

Hainz na slavnostni seji: Združimo človeško poštenost in politično enotnost in naredili bomo čudeže

Na današnji dan pred 26 leti je v Sloveniji potekal plebiscit, na katerem se je skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo. Rezultate so razglasili tri dni pozneje, tako da dan samostojnosti in enotnosti zaznamujemo v ponedeljek. 

Slovenska osamosvojitev se je gradila dolgo, a se rodila zelo hitro, je na slavnostni seji DZ ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal podpredsednik DZ Primož Hainz. Ob pogledu v prihodnost je ocenil, da je čutiti kanček optimizma. "Združimo človeško poštenost in politično enotnost in naredili bomo čudeže," je pozval.

Zbrane na slavnostni seji DZ je uvodoma pozdravil predsednik DZ Milan Brglez, ki je poudaril, da je dan samostojnosti in enotnosti praznik državljanov in vseh, ki so se pred 26 leti v duhu izjemne složnosti in enotnosti izrekli za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. "Prav ta enotnost, na kateri je vzniknila slovenska država, je osrednje sporočilo tega praznika," je izpostavil.

Bervar: V jedro prizadevanj naslednjih 25 let postavimo državljana

Prišel je čas, da se veliko bolj kot doslej od besed usmerimo k dejanjem, je na proslavi ob državnem prazniku dejal predsednik DS Mitja Bervar. "Na temeljih naše izjemne skupne zgodbe in energije izpred 25 let, ko smo skupne moči uspešno zastavili za lastno državo, morda v jedro prizadevanj naslednjih 25 let postavimo državljana," je poudaril.

"Namenimo pozornost kakovosti njegovega življenja, zaposlitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe, dostopnosti kulture in medgeneracijski solidarnosti ter krepitvi sožitja, ki gradi mavrice med modrostjo starejših ter poletom mladih, in sicer na vseh ravneh, od lokalne skupnosti naprej," je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu dejal slavnostni govornik.

Največja odgovornost za politično stabilnost, gospodarski razvoj, uspešen družbeno-socialni dialog ter varnost državljank in državljanov Slovenije pa po Bervarjevih besedah seveda ostaja na vsakokratni vladni koaliciji in tudi opoziciji. "Zato od vladne koalicije pričakujemo zrelost, odločnost in sposobnost preseganja nesporazumov pri izvajanju začrtanega programa, od opozicije pa stalni nadzor in konstruktivno kritiko dela vlade, ki naj bo osredotočena na pomembne teme v dobrobit državljanov," je poudaril.

Od vseh političnih dejavnikov po njegovih besedah pričakujemo preseganje bojev za dnevnopolitični prestiž, zavzemanje za skupno dobro, stremljenje k skupnim vrednotam in povezovanje na temeljih vsebinskih prednostnih nalog. Takšno sodelovanje je mogoče. "V državnem svetu nam v večini primerov to že uspeva," je ocenil.

"Slovenke in Slovenci smo 23. december 1990 v svoja srca zapisali s posebej lepimi občutki, saj zaznamuje dan, ko smo z žarom v očeh odšli na volišča in na plebiscitu s prepričljivo večino izglasovali pot v lastno državo," je dejal. Spomnil je, da je ustava, spodbujena na krilih 57. številke Nove revije, pisateljske, Demosove in podvinske ustave, pred 25 leti nastala kot izraz kompromisa med različnimi političnimi in idejnimi silnicami slovenske družbe.

"Prav je, da njenim snovalcem in tedanjim političnim odločevalcem po četrt stoletja priznamo, da so bili v ključnem zgodovinskem trenutku sposobni preseči razlike," je dejal Bervar. Plebiscit pred 26 leti nas po njegovih besedah zavezuje, da ponovno najdemo našo samozavest - plebiscitarno samozavest.

"Danes vprašanje, kdo je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije in kdo naj prevzame odgovornost za njen napredek v prihodnje, po mojem trdnem prepričanju ni več potrebno. Že dolgo vemo, da se edini pravi odgovor glasi: zaslužni in odgovorni smo mi vsi, državljani Republike Slovenije in naši rojaki po svetu. Zmogli smo, ker smo verjeli in stopili skupaj. Slovenci skupaj namreč zmoremo vse," je poudaril.

Po Bervarjevih besedah moramo svojo državo negovati, spoštovati, jo varovati in jo z aktivnim državljanstvom tudi sooblikovati. "Ključ skupne prihodnosti je v rokah naše generacije, ki bo zrelost in državotvornost dokazala s spoštljivim obravnavanjem doslej zamolčanih zgodb in aktivnim ustvarjanjem ustreznih razmer za srečo prihodnjih generacij," je dodal.

Cerar sprejel svojce žrtev osamosvojitvene vojne

Že sredi dneva je premier Miro Cerar v družbi predsednika republike Boruta Pahorja in ministrice za obrambo Andreje Katič sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo.

"Ob 25-letnici osamosvajanja naše države se še toliko bolj spomnimo žrtev, ki so jih nekateri utrpeli v času desetdnevne vojne za Slovenijo, ko smo žal morali za našo samostojnost in neodvisnost zagrabiti za orožje in se ubraniti pred nasiljem, ki je želelo preprečiti našo samostojnost," je v današnjem nagovoru spomnil Cerar.

Po njegovem mnenju je to, kar smo takrat dosegli tisto, po čemer so naši predniki stoletja hrepeneli. Danes je Slovenija resnično samostojna država, v kateri smo na svoji zemlji sam svoj gospodar. To pa nas je po Cerarjevem mnenju soočilo same s sabo, saj "smo ugotovili, da ni lahko imeti svoje države, da je potrebnega veliko truda in odgovornosti, in da to prinaša vzpone in padce".

Spomnil je še, da imamo pravico do glasu in besede, ko sedimo za skupno mizo z največjimi narodi in dodal, da sploh ne zna "najti besed, ki bi popisale veličino tega, kar smo s tem, ko smo se osamosvojili, dosegli". Zato je po njegovem mnenju še posebej pomembno, da se vsako leto resnično spomnimo na čase, "ko je prišlo do žrtev, za katere smo svojcem padlih in tistim, ki so utrpeli bolečine, neizmerno hvaležni". Tega ne smemo nikoli pozabiti, je še poudaril.

V imenu svojcev padlih in umrlih predstavnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo pa je spregovoril Drago Koprčina, ki je opozoril, da so v njihovih vrstah prepričani, da bi država v skrbi za najbolj ranljive skupine lahko naredila več.

"Zdi se, da se vladajoče ekipe menjavajo prehitro, ker ugotavljamo, da znova in znova zmanjka časa za odkrite pogovore," je dejal. Predstavnike države je zato pozval, naj tudi tej skupini nameni več pozornosti, saj se zaradi staranja srečujejo z vedno večjimi težavami.

Dan, ko smo se poslovili od Jugoslavije

Plebiscit o samostojni Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra sprejet v skupščini. Po sprejetju zakona so predstavniki strank podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu.

Največja razhajanja med Demosom in opozicijo so bila glede kvoruma, a se je izkazalo, da so bila nesoglasja odveč. Na plebiscitu je namreč glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan. Danes pa mineva tudi četrt stoletja od dneva, ko je skupščina razglasila slovensko ustavo, ki je prinesla osamosvojitev države tudi v pravnem pomenu.