FOTO: 'Pred nami je nov dan'

Na osrednji proslavi na predvečer praznika je imel slavnostni govor predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril, da je Slovenija prehodila pomemben del poti in da je pred njo začetek neke druge, nove poti. "S ponosom, pa tudi kritično se spominjamo prehojenega in z vso resnostjo razmišljajmo o novem,“ je pozval.

Ob tem je izpostavil preizkušnje, ki jih je morala država prestati in jih je opravila uspešno. "Prejeli smo nujnost sprememb. Spreminjanje naše družbe je bilo premišljeno. Zavrnili smo iluzije hitrih rešitev, ki so nam jih ponujali iz tujine. Izogibali smo se nepotrebnim eksperimentom. Zavarovali smo našo valuto. Uspešno smo se vključili v Evropsko unijo in Nato,“ je dejal in poudaril, da "smo poskrbeli za dober ugled v svetu“.

Tudi napake

Vendar pa smo delali tudi napake. Naša denacionalizacija je bila v nekaterih pogledih premalo premišljena. V procesih privatizacije so se nakopičile oblike koncentracije lastništva, ki škodujejo našemu razvoju, ob tem pa so se pojavile napake in nezakonitosti. Skrajni čas je, da vse to odpravimo,“ je ostal realen in ob tem omenil še premalo vlaganj v raziskave in razvoj, kakovost visokega šolstva, ustvarjalnosti in podjetnosti. "Danes si torej zastavljamo vprašanje, kako naprej.“

Premik, ki ga potrebujemo danes, bo moral dati novo kakovost vsemu našemu bivanju. Odpreti bo moral širša obzorja človeške svobode, drugačno razumevanje blaginje in bolj zrelo odgovornost za usodo države.

V svojem govoru je poudaril tudi slab položaj mladih, ki nimajo stalne zaposlitve, ne morejo najemati kreditov in si le stežka ustvarijo materialne podlage za družino. Treba jim je dati možnost, da se izkažejo in da zaživijo polno življenje, je dejal Türk.

Za konec je poudaril, da potrebujemo odločno in prodorno politiko izhoda iz krize, pri čemer morajo sodelovati socialni partnerji ter vlada in opozicija.

Ob zaključku je predsednik pozval k praznovanju, ki naj bo samozavestno in z dobrimi občutki. "Pred nami je nov dan. Prihajajo novi izzivi, za sposobne in odločne ljudi, kakršni živimo v Sloveniji, pa predvsem nove priložnosti in nova obzorja svobode in blaginje.“

'Sonce očitno obrodilo sadove'

Podpredsednik DZ Vasja Klavora je na slavnostni seji DZ na predvečer dneva državnosti, ko Slovenija praznuje osemnajst let samostojnosti, dejal, da bi se morali vprašati, ali smo kot država dosegli zrelost, "ki je potrebna za samostojno življenje, za modro odločanje, za sposobnost samokritike in za odgovornost izvršenih dejanj". Po njegovih besedah se zdi, da je preteklost poglavitna tema naše vsakdanjosti, saj nam daje veliko navdiha za razmislek in je globoko vpletena v politično in javno življenje.

Pot Slovenije v njeno samostojnost je bil proces, ki je vključeval načrtovane zamisli, konkretna dejanja, naključja, in mnogo vsega drugega, je poudaril Klavora in dodal, da je bilo veliko tega treba prilagajati zunanjim okoliščinam, ki so delovale zunaj naše moči. "Dogajanja pa so napolnjevala tudi konkretna dejanja, kot so bili vojni spopadi, ki so terjala človeške žrtve in materialno škodo," je dodal.

Po njegovem mnenju so v odnosu do preteklosti popustila mnoga merila, ki ne služijo niti sožitju različnih sodb, "še manj pa k taki spravi, ki jo z besedami oznanjajo tisti, ki hkrati obsojajo eno od temnih plati minulih dni in iščejo le zaradi sprave ljudi, ki naj bi krivice in zločine zagrešili".

"Pri tem pozabljajo, da zgodovine ni mogoče obravnavati z merili in spoznanji našega časa. Prikazovanje zgolj teme kot, da ni bilo nikoli sonca, ki je očitno tudi sijalo in rodilo sadove," je zatrdil. Kot je poudaril, smo zaznamovani s preteklostjo, ko danes v njej iščemo razloge za slabe gospodarske razmere, "ko si očitamo domnevna zla dejanja", ko poveličujemo iz preteklosti tisto, "kar ne bi smeli in ko nam že kak droben urbanistični načrt daje priložnost za ideološko stigmatiziranje".

'Imamo le eno domovino!'

"Smo torej državljani Slovenije dosegli zrelost, je naša država dozorela in postala to, kar naj bi zrela država bila?" se je vprašal Klavora. To, kar smo dosegli v minulih osemnajstih letih, "ne bi imelo vselej tistega sijaja, ko ne bi gradili tudi na izkušnjah in rezultatih predhodnih desetletij", je prepričan podpredsednik DZ, ki tudi meni, da je k doseženemu pripomogla tudi močna državljanska in domoljubna zavest.

"Zavedajmo se tega, da imamo Slovenci le eno domovino, vsi in vselej in ne le v tem času, spominjajoč se dni, ko je osamosvojitev Slovenije po pripravljenem obdobju postala stvarnost. Živimo strpni drug do drugega, spoštujmo različnost, ne zatekajmo se k skrajnostim, ne sramotimo drug drugega, ker smo vsi po svoje ranljivi, ne ustvarjajmo senzacij tam, kjer je na mestu pieteta, ne presegajmo področja idejnega in materialnega delovanja, naj bo spravnost med nami iskrena želja in dejanje," svetuje Klavora.

Po njegovih besedah bomo le tako izkazovali svojo zrelost, da smo resnični državljani skupnosti, ki se je zavestno in načrtno gradila od prvega slovenskega političnega programa pred stošestdesetimi leti in nazadnje presegla prvi politični program iz leta 1848 s samostojno slovensko državo.

"Med zrelostjo in nezrelostjo ni vidnih meja. Kolebanje med njima je pravzaprav lahko način življenja. Odgovor o uspešno ali neuspešno opravljenem zrelostnem izpitu je zato lahko le opisna in ne s konkretno številko napisana ocena," je še dejal Klavora.

Pred osemnajstimi leti …

25. junija obeležujemo dan državnosti, rojstni dan Slovenije. Na ta dan je namreč pred osemnajstimi leti razglasila neodvisnost.

Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v Teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče.

V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. decembra 1990). Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 prevzela nadzor nad svojimi mejami.