Upokojenci razburjeni zaradi delitve digitalnih bonov

V Zvezi društev upokojencev Slovenije so v prejšnjih dneh prejemali številna protestna pisma zaradi delitve digitalnih bonov za starejše, so uvodoma poudarili na novinarski konferenci. Kot je povedal Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, so predlogu, ki jim ga je predstavila prejšnja vlada, nasprotovali že od začetka, saj da je 5000 mest za opismenjevanje starejših, ki bi za nagrado po opravljenem tečaju dobili še bon, občutno premalo. Kot je dejal, je njihovih članov malo manj kot 200.000, od tega tistih, ki znajo uporabljati računalnik in pametni telefon, le 15–20 odstotkov. 

Kot je poudaril, gre za diskriminacijo tistih, ki takšno izobraževanje najbolj potrebujejo. V ponedeljek imajo pogovore z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh, kjer bodo lahko izrazili svoje mnenje, je povedal. "Tako se z nami ne dela, nič o nas brez nas," je pozval. Veseli ga, da so izobraževanja začasno ustavljena, in upa, da bodo skupaj z vlado našli rešitev. 

Podpredsednica zveze, ki je zadolžena za digitalizacijo, Jožica Puhar, je pojasnila, da so zakon prvotno podprli, ampak se je na tem mestu njihova vloga končala. Po njenem mnenju so bili nadaljnji postopki javno premalo podrobno obrazloženi. Spomnila je na starejše, ki živijo na podeželju in niti nimajo dostopa do širokopasovnega interneta.

Predsednik komisije za izobraževanje pri Zdusu Milan Osterc je ob tem pojasnil, da pripombe in priporočila zveze pri pripravi zakona niso bile upoštevane. "Ni se vedelo ne kakšen bo cenovni razpon ne komu točno bo namenjen," je pojasnil.

Po Sušnikovem mnenju bi pri izobraževanju morale sodelovati tudi številne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in gasilci. Te bi znale pri aktivnih članih spodbuditi učenje, je prepričan.

Kot je še poudaril Sušnik, je digitalna pismenost med člani Zdusa zelo nizka. Po njegovi oceni zna spletne strani in pametne telefone uporabljati med 15 in 20 odstotkov članov zveze, ki skupno šteje okoli 200.000 ljudi. Pomanjkanje digitalne pismenosti marsikateremu starejšemu že povzroča težave v vsakdanjem življenju, med drugim pri obiskovanju zdravnika, saj ponekod zahtevajo prijavo prek spleta.

Zakon po njihovem mnenju nesprejemljiv

Starejša populacija mora biti enakovredna mlajši, je poudaril Sušnik: "Če večkrat ponovimo, se bo to znanje počasi že prijelo." Ministrica je po njegovih besedah pripravljena na dialog, kar ga veseli, a kot poudarja, ne bodo klečeplazili, ampak zahtevali, da se jim omogoči pridobitev osnovnih digitalnih znanj. Poleg tega predlagajo subvencioniran nakup računalniške opreme za tiste, ki to potrebujejo. 

Kot pravi, je to eno izmed odprtih vprašanj, a kot poudarja, ni treba, da je ta oprema popolnoma nova, ne pa tudi, da je povsem zastarela. Kot je pojasnil, nasprotujejo zakonu v celoti in želijo, da se ga obnovi in da znova v zakonsko proceduro, saj je takšen, kot je, nesprejemljiv. Doseči želijo, da starejši ne bi bili diskriminirani. "Vsakemu evru, ki se ga vloži v starejšo populacijo, rečemo hvala, a naj ta ne bo diskriminatoren," je poudaril. "Starejši imamo vso pravico, da podhranjenost v digitalnih veščinah odpravimo s pomočjo evropskih sredstev, ki so trenutno na voljo," pravi Sušnik.

Vlada začasno ustavila vsa izobraževanja 

V Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo so sicer že ugotovili, da v zvezi z izvajanjem pogodb, ki jih je Slovenski regionalno razvojni sklad sklenil z izbranimi izvajalci na podlagi javnega razpisa, prihaja do številnih nepravilnosti, na kar so sklad v zvezi z izvajalcem Smart Naris tudi že večkrat opozorili. Od sklada so zahtevali takojšnjo začasno ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj. 

Obrnili so se tudi na varuha človekovih pravic

Več starejših se je zaradi izobraževanj v zadnjem času obrnilo tudi na varuha človekovih pravic. Kot so sporočili iz njegove pisarne, starejši zatrjujejo, da so diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov 22, saj za prebivalce, stare 55 let ali več, pri unovčenju bonov velja dodaten pogoj. V primerjavi z drugimi (mlajšimi) upravičenci se morajo namreč udeležiti izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Prav tako zanje velja prepoved združevanja bonov s svojimi (zunaj)zakonskimi partnerji, otroki, vnuki, brati in sestrami. Varuh, ki je do dodatnega pogoja udeležbe na izobraževalnem programu kritičen, saj temelji le na starosti, ne pa na dejanski potrebi, se je že obrnil na omenjeno vladno službo. 

"Po mnenju varuha bi pogoj moral temeljiti na oceni digitalnih kompetenc upravičencev ne glede na njihovo starost, saj le dejansko znanje lahko predstavlja objektivno merilo," so zapisali v njegovi pisarni. Sporno se mu zdi tudi, da imajo starejši od 55 let za koriščenje bonov precej manj časa od ostalih upravičencev. "Glede prepovedi združevanja digitalnih bonov je varuh vladni službi predlagal, da preuči možnosti za spremembo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti," so pojasnili.