Vodnik za preživetje mladine v času samoizolacije

Zaradi ukrepov, s katerimi država omejuje gibanje in druženje, smo mnogi tako povečini doma. To je marsikomu obrnilo življenje na glavo. Še posebej tistim mladim, ki so bili navajeni druženja s prijatelji, pa raznih športnih dejavnosti. Tako zdaj ti večino časa preživljajo v majhnih prostorih, nekateri bolj ali manj sami, večina z domačimi. Tudi mladi imajo lahko zaradi takšne spremembe občutke tesnobe, pa tudi depresijo. V nekaterih družinah se lahko v tem času pojavi ali poveča tudi nasilje, saj so naši odnosi na veliki preizkušnji.

V javnem zavodu Mladi zmaji v trenutnih razmerah posebno pozornost posvečajo tudi psihosocialni pomoči za mlade. Ne smejo na obisk, ven tudi ne, razen takrat, ko je nujno. Drugi ne smejo na obisk k njim. Zato se lahko počutijo utesnjene, obstaja pa tudi možnost, da pride na obisk depresija. Prikrade se počasi, neopazno, še posebej k tistim, ki z njo že imajo izkušnje, opozarjajo. Zato so pripravili nekaj napotkov, kako naj si mladi organizirajo dan.

Organiziraj si dan!

Zdaj je čas, da si svoj kotiček v stanovanju urediš čim bolj prijetno. Tudi če je to samo miza v dnevni sobi, si jo uredi tako, da bo jasno – tukaj sem jaz.

Domačim jasno povej, ko potrebuješ mir, ker se učiš, bereš knjigo ali počneš kaj drugega. Mogoče ne bo zaleglo takoj in bo treba ponoviti večkrat. Vseeno pa vztrajaj na miren način. Pojasni jim, zakaj je to tako pomembno.

Uporabi slušalke, da utišaš zvoke, ki te motijo. Lahko poslušaš sproščujočo glasbo, pa še za domače bo to znak, da potrebuješ umik.

Jasno sporoči, ko si ponovno pripravljen/pripravljena na pogovor. Naj bo temu namenjeno vsak dan nekaj časa in takrat se potrudi, da pozorno poslušaš, kaj ti domači sporočajo.

Javi se za opravljanje nujnih nakupov za vse domače v trgovini ali lekarni, lahko pa povprašaš še pri starejših sosedih, ki teh nakupov ne morejo opraviti sami. Na ta način boš dobil/dobila nekaj časa, ko boš zunaj, pa še nekaj dobrega boš prispeval/prispevala za druge.

Verjetno bo nekaj časa trajalo, da boste vzpostavili ritem. Prišli bodo tudi trenutki, ko se ne bo možno umakniti. Gotovo ima tudi prijatelj/prijateljica podobno situacijo. Dogovorita se, da se pokličeta ali si pišeta, ko je stiska prevelika.

Kako preprečiti depresijo?

Včasih, ko se niti ne zaveš, se v tvoje življenje prikrade depresija. Kako se ji čim učinkoviteje izogniti?

Naredi si urnik za vsak delovni dan. Preveri obveznosti, ki jih moraš opraviti za šolo, faks, službo in jih delaj sproti. Če se ti jih bo nabralo preveč, se boš k delu spravil/spravila še težje.

V urnik daj tudi zabavne, sproščujoče stvari, npr. knjigo, glasbo, film, vendar pazi, da ne bodo kar naenkrat zavzele celotnega časa.

Spremljaj svoj ritem spanja. Če se zalotiš, da spiš več kot 8 ur na dan in ti jutranje vstajanje predstavlja resno težavo, si nastavi alarm. Verjetno jih bo potrebno več, da bo učinkovalo. Poskusi budilko prestaviti tako, da moraš vstati, če jo želiš ugasniti. Preobleci pižamo, poskrbi za svojo higieno, tudi če boš ves dan sam/sama doma. Mogoče bo slišati banalno, ampak že tako majhna stvar te lahko motivira k aktivnosti.

Razmisli, s kom se že nekaj časa nisi slišal/slišala. Zdaj je čas, da ponovno najdeta stik. Poskrbi, da nekoga pokličeš vsaj trikrat na teden.

Če igraš igre, si vzemi čas zanje npr. čez vikend ali eno uro zvečer. Predvsem pazi, da ne igraš celo noč. Izberi take, ki zahtevajo timsko sodelovanje, tudi taki stiki ti lahko pomagajo pri spopadanju z depresijo.

Najdi čas za gibanje. Lahko samo pet minut zjutraj in pet minut pred spanjem, že to ti bo dalo drugačen občutek. Pa seveda poskrbi za zdravo, redno prehrano.

Včasih pomaga pogovor s strokovnjakom

Če vam nasveti niso v pomoč in bi potrebovali pogovor s svetovalko, potem ne oklevajte. Vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro vam je na voljo mobilna psihosocialna svetovalka Jerneja Munc na telefonski številki 041 662 132 in elektronskem naslovu jerneja.munc@mladizmaji.si. Za vsa splošna vprašanja pa lahko pišete tudi na elektronski naslov info@mladizmaji.si ali sodelujete v spletni klepetalnici.

Kaj v primeru nasilja?

Če pa pride tako daleč, da boste žrtev nasilja v družini, je pomembno, da veste, kam in kako se lahko obrnete po pomoč. Pomembno je, da veste, da niste sami in da imate na voljo podporo in pomoč. Potencialne žrtve imejte ob sebi vedno telefon z nujnimi številkami. Ob nasilju se poskusite umakniti v prostor, kjer ni nevarnih predmetov (ne v kuhinjo!). Ob neposredni ogroženosti pokličite 113. Pokličite v krizni center (031 233 211), če zaradi ogroženosti potrebujete takojšen umik na varno.

Kontaktirajte nevladne organizacije, ki so preko telefona in spleta na voljo tudi v času epidemije. V kolikor ne morete govoriti po telefonu, pišite – lahko po elektronski pošti, sms ali s pomočjo drugih komunikacijskih orodij (Viber, Whatsapp ...). V vsakem primeru je dobro upoštevati varnostna priporočila, ki jih lahko najdete na spletnih straneh nevladnih organizacij (https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/varnostni-načrt.html). Na spletni strani policije so navedene informacije o postopku na policiji v primerih nasilja v družini: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini.

Mladi zmaji pozivajo vse občane, naj bodo pozorni na morebitne izbruhe nasilja v svojem okolju. Če nasilje zaznajo, naj o tem brez oklevanja obvestijo policijo na številko za klic v sili 113 oziroma anonimno številko 080 1200 in/ali pokličejo katero od nevladnih organizacij, kjer bodo prejeli informacije, navodila in strokovno vodstvo za pomoč žrtvam nasilja.

Seznam nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč

Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (sprejemajo le zdrave osebe, ki nimajo simptomov okužbe s korona virusom) je dosegljiv 24 ur dnevno, vse dni v tednu, na telefonski številki 031 233 211.

Varne hiše društva SOS telefon: pokličite na 080 11 55

Psihosocialno svetovanje in podpora – kam se obrniti, koga poklicati

Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na centre za socialno delo, kjer lahko med drugim preverite, ali ste upravičeni do katere od oblik socialne pomoči, subvencije ali znižanih plačil.