'Ko so ženske vključene v upravljanje z naravnimi viri, so izidi boljši za vse'

"Vse dejavnosti, od znamk, ki jih je izdalo nacionalno poštno podjetje, na katerih so upodobljene slovenske znanstvenice, do nagrade za inženirko leta, katere ponosna častna pokroviteljica sem, so pomembne za to, da promoviramo znanost med ženskami in dekleti ter proslavimo njihove znanstvene dosežke," je v nagovoru preko videopovezave dejala Pirc Musar.

Po njenih besedah so namreč takrat, ko so ženske vključene v upravljanje z naravnimi viri, izidi boljši za vse – v socialnem, ekonomskem in okoljskem smislu.

"Glasovi in izkušnje žensk morajo biti del oblikovanja, uresničevanja in vrednotenja politik in programov na področju vode in trajnostnega razvoja, vključno z vodo kot človekovo pravico," je poudarila in dodala, da je Slovenija kot soustanoviteljica Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) pod okriljem Unesca odločena, da bo razvijala in uporabljala svojo znanstveno in raziskovalno mrežo za trajnostno in etično rabo umetne inteligence, ki upošteva tudi vidik spola.

Kot je še dejala predsednica, bo Slovenija še naprej spodbujala enakost spolov na političnem, socialnem, kulturnem, varnostnem in ekonomskem področju, prav tako pa se bo zavzemala za popoln dostop žensk in deklet do kakovostne izobrazbe.

Poročilo She Figures za leto 2021, ki ga je izdala Evropska komisija, kaže, da število študentk in diplomantk na dodiplomski, magistrski ter doktorski stopnji na ravni Evropske unije v zadnjih letih vztrajno raste. Evropska unija je pri doktorantkah in doktorantih skoraj dosegla enakost med spoloma, kljub temu pa je raziskovalk v raziskovalni dejavnosti le približno ena tretjina, so sporočili z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Tudi na najvišji akademski ravni so po navedbah ministrstva ženske še vedno premalo zastopane, saj imajo le približno četrtino rednih profesorskih mest. Prav tako je manj verjetno, da bodo ženske zaposlene kot znanstvenice in inženirke. Premalo so zastopane med samozaposlenimi strokovnjaki v znanosti in inženirstvu ter poklicih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo sicer konec leta 2020 med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk z doktoratom. Med tistimi, ki so naziv doktorica oz. doktor znanosti pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk.

Spolna struktura po področjih znanosti pa kaže, da je delež doktorantk še vedno najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah ter najvišji na področju humanističnih ved. "Začne se že pri izbiri študija, kjer še vedno premnogi tehnične in naravoslovne študijske programe povezujejo s fanti. Dokler ne bomo presegli takšnega razmišljanja, bo Slovenija vsako leto izgubila velik potencial v dekletih, ki se ne odločijo za študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah samo zaradi stereotipov, da te niso zanje," je pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Delež žensk, ki se kasneje zaposlijo v raziskovalni sferi, je v Sloveniji tako kot v Evropski uniji nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih. Po podatkih Sursa število raziskovalk v zadnjih letih ostaja približno polovico nižje od števila raziskovalcev.

Povečanje udeležbe žensk na vseh ravneh na področju raziskav in inovacij je po navedbah ministrstva strateškega pomena, zato si prizadevajo ustvariti raziskovalno okolje, ki dosledno upošteva načela enakih možnosti spolov v znanosti. Tudi Evropska komisija je s programom Obzorje Evropa uvedla pogoj, da morajo imeti vsi javni organi, raziskovalne organizacije in visokošolske institucije, ki želijo sodelovati na razpisih programa, vzpostavljen načrt za enakost spolov.

Kot je v pogovoru pred mednarodnim dnevom ugotavljala Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, se v splošnem ženske in dekleta na znanstvenem področju pogosto soočajo s strukturnimi težavami, kot so prekarizacija, pomanjkanje sredstev za financiranje projektov, pomanjkljivi delovni pogoji, poleg tega pa so postavljene pred izzive, ki so specifični prav zanje. V družbi je namreč še vedno prisotna nezavedna pristranskost, ki je posledica družbenih stereotipov.

Za reševanje problema neenakosti med spoloma so po mnenju znanstvenic v prvi vrsti potrebne družbene spremembe. Izboljšave so mogoče že s tem, da kot družba zavestno presežemo tipične stereotipe, ki nas prepričujejo v to, da so za vodilna mesta bolj primerni moški. Ženske pa se morajo opogumiti in v večji meri kandidirati za višje položaje, je povedala astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.

Za večjo prisotnost žensk v znanosti pa je treba po mnenju mlade znanstvenice, fizičarke in strojne inženirke Katje Klinar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani že mladim dekletom znanost najprej dobro predstaviti, jih zanjo navdušiti, nato pa jih z ustreznim plačilom in omogočanjem strokovne in osebnostne rasti tudi zadržati.

Na Univerzi v Ljubljani so ob mednarodnem dnevu spomnili na pomembno vlogo Ane Mayer Kansky, ki je bila peta Slovenka in 72. ženska na svetu, ki je prejela doktorski naziv. Bila je tudi izjemno podjetna, z možem sta postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslaviji, so zapisali.

V prostorih rektorata Univerze v Ljubljani bodo kmalu odprli prenovljeno sejno sobo s poimenovanjem po tej pionirki znanosti v slovenskem prostoru, prvič bodo podelili nagrado z njenim imenom za najboljši doktorat, v izdelavi pa je tudi njen doprsni kip, ki bo stal v parku pred rektoratom. Univerza bo pristopila tudi k podpisu manifesta za spolno vključujoče izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike in umetnosti pri Evropski komisiji.

Mednarodni dan bodo v ponedeljek s predavanjema slovenskih znanstvenic obeležili tudi na Kemijskem inštitutu. Astrofizičarka Andreja Gomboc bo ob 13. uri izvedla predavanje z naslovom Vedno spreminjajoče se nočno nebo, ob 14. uri pa bo sledilo predavanje raziskovalke Mojce Benčina z naslovom Zvok sintetične biologije in imunski odziv.