BiH, Kosovo in Srbija na rdeči listi, za vstop v Slovenijo za njih obvezna karantena

Na današnji tiskovni konferenci vlade ob 16. uri so sodelovali minister za zdravje Tomaž Gantar, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek ter seveda vladni govorec Jelko Kacin. Ta je uvodoma povedal, da se je treba na izzive drugega vala pravočasno pripraviti, za primer pa navedel Severno Makedonijo, kjer je drugi val trikrat hujši od prvega. 

"To, kar smo na nek način napovedovali, a hkrati upali, da se nam ne bo zgodilo, se je začelo dogajati. Ponovno se soočamo z naraščajočim številom okuženih, zaenkrat predvsem na račun prehodov južne meje, ne pa znotraj same države," je dejal Gantar. Razložil je, da je največji strah v tem, da novih primerov epidemiologi ne bi zmogli spremljati oziroma jim slediti, tudi zaradi kadrovskega pomanjkanja za to usposobljenih strokovnjakov, zato je treba ukrepati tam, kjer je to potrebno – na mejah. 

Vlada je že danes, po 21. redni seji, izdala Odlok o spremembi Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. 

Ključno je, da je manj izjem za vstop brez karantene iz držav, ki niso na seznamu epidemiološko varnih. Na pobudo oziroma predlog NIJZ se črtata dve izjemi, in sicer izjema za bližnjega sorodnika državljana Slovenije ali tujca s stalnim bivališčem v Sloveniji oziroma z njim živi v skupnem gospodinjstvu in ima stalno/začasno prebivališče v državi EU ali drugi državi schengenskega območja ter izjema za osebe, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremičnino ali registrirano zračno ali vodno plovilo. 

Nekatere osebe, ki bodo lahko v Slovenijo izjemoma vstopale brez omejitev in karantene (to so na primer čezmejni tedenski delovni migranti, osebe, ki zagotavljajo storitve z dokazilom pristojnega ministrstva, osebe z načrtovanim zdravniškim pregledom, osebe, vključene v vzgojno-izobraževalni program, osebe, ki se udeležujejo pogreba bližnjega sorodnika, dvolastniki ali najemniki zemljišč itd.) bodo morale ob prehodu meje predložiti negativni izvid covid-19 testa, ki ni starejši od treh dni in je bil opravljen v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja. 

Še naprej bodo lahko brez omejitev in karantene v Slovenijo vstopali državljani Slovenije ali tujci s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije oziroma držav članic schengenskega območja. Sprememb za državljane Slovenije torej glede prehajanja meje s Hrvaško ni. 

Rdeča, zelena in rumena lista

Kot je povedal notranji minister Hojs, imamo seznam epidemiološko varnih držav (t. i. zeleno listo) in seznam držav, ki imajo slabo epidemiološko sliko (t. i. rdeča lista). Obstajajo tudi države, ki so nekje vmes in so zato, kot se je izrazil Hojs, na rumeni listi. 

Z 19. junijem so se na zeleno listo "uvrstile" še Danska, Francija, Irska, Luksemburg, Malta in Španija. Osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v državi na seznamu epidemiološko varnih držav in prihajajo iz teh držav, lahko v Slovenijo vstopijo brez omejitev in karantene. S seznama epidemiološko varnih držav pa so zaradi poslabšane epidemiološke slike črtali Bolgarijo. Ta je zdaj na 'rumeni listi', ki pa ne bo posebej objavljena. 

Na seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko, torej na rdečo listo, so romale Srbija, BiH in Kosovo. Osebe, ki vstopajo v Slovenijo in imajo stalno ali začasno prebivališče v teh državah, morajo v 14-dnevno karanteno. Tudi tukaj veljajo določene izjeme, med drugim za osebe v gospodarskem prometu in tiste v sektorju mednarodnega prometa. Predložiti morajo negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 (covid-19), ki ni starejši od treh dni. 

Spremenili sta se tudi četrta in peta točka odloka. Po novem mora oseba, ki izvaja prevoz blaga, Slovenijo zapustiti v 12 urah po vstopu, tranzit prek Slovenije pa je s 24 ur skrajšan na 12 ur. 

Osem novih okužb ob 952 opravljenih testih 

Po podatkih covid-19 sledilnika smo v sredo zabeležili osem novih okužb. Gre za najvišjo številko v slabih dveh mesecih. 29. aprila smo odkrili 11 okužb, kasneje pa se je število novih primerov gibalo od nič do 5. 

V sredo so pristojni opravili 952 testov. Bolnišnico je zapustil en bolnik, hospitaliziranih pa ostaja šest pacientov, od tega eden potrebuje intezivno terapijo. Zabeležili nismo nobene smrtne žrtve. Aktivno okuženih je po podatkih covid-19 sledilnika 34 ljudi. Tri nove okužbe so potrdili v Ljubljani, eno v Kopru, eno v Krškem, trije okuženi pa so tuji državljani. 

Kot so sporočili iz UKC Ljubljana, so okužbo s koronavirusom potrdili pri enem od zaposlenih. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb je odredila ustrezne ukrepe. Kot so še zapisali, gre za verjetni prenos na dogodku v prostem času, ki se ga je udeležila oseba, ki je bila pred tem v eni od tretjih držav. 

Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike je povedala, da je bil zaposleni v službi nazadnje v ponedeljek. "Stikov je bilo relativno malo. Ni bil v neposrednem stiku, ki bi ogrožal bolnike. Tudi pri stikih z drugimi zaposlenimi ni šlo za nevarne stike, zato delo na oddelku ni omejeno," je še dodala.

Logarjeva: Čas je, da nas začne skrbeti

Čas je, da nas začne skrbeti in da začnemo z določenimi ukrepi, je v povezavi s porastom okužb z novim koronavirusom v zadnjih dneh v Sloveniji poudarila Logarjeva. Kot je dejala, je na srečo situacija trenutno še taka, da gre za vnesene primere okužb iz držav na območju bivše Jugoslavije.

"Seveda vsak, ki pride z rizičnega območja, predstavlja potencialni vir okužb za svojo okolico," je opozorila Logarjeva. Ob tem ni izključila možnosti, "da smo morda že na začetku drugega vala". "Skrbi nas, ker veliko ljudi potuje predvsem na družinska srečanja v bivše jugoslovanske republike. Prav taka srečanja pa predstavljajo veliko tveganje, saj gre za veliko stikov in dolgotrajnejše stike," je dodala. Ker je večina novih okužb v Sloveniji povezana z druženjem z osebami iz bivših jugoslovanskih republik ali s potovanjem na to območje, bo treba po besedah Logarjeve "razmisliti, kako vzpostaviti nadzor nad ljudmi, ki prihajajo nazaj v Slovenijo ali pa prihajajo na obiske". Poudarila je, da je zato treba pohiteti z ukrepi.

"Zaenkrat se okužbe še ne širijo znotraj države na način, da ne bi vedeli primarnega izvora okužbe. Vsi, za katere vemo, da so pozitivni, so bodisi imeli stik z nekom, ki je prišel iz držav na območju bivše Jugoslavije, bodisi so bili v teh državah. Kadar bomo imeli okužbe brez znanega stika, takrat pa bo treba poostriti ukrepe tudi znotraj države, npr. omejiti gibanje znotraj posamezne občine," je pojasnila.

NIJZ: Večina okužb vnesena ali povezana s tujino, najpogosteje z obiskom Bosne in Hercegovine

V zadnjih 14 dneh, od 3. do vključno 16. junija, so v Sloveniji zabeležili 26 primerov okužbe z novim koronavirusom. 

Kot so zapisali na NIJZ, so z epidemiološkim poizvedovanjem ugotovili, da je v 13 primerih do okužbe najverjetneje prišlo v tujini, od tega pri šestih v BiH, treh v Srbiji, dveh v Rusiji ter po enem na Švedskem in ZDA. Na osnovi teh podatkov je epidemiološka služba za 113 tesnih rizičnih kontaktov odredila karanteno. Trenutno je v karanteni 86 oseb, pri čemer v to številko niso vštete karantene ob vstopu v državo.

Med v sredo potrjenimi okužbami je v štirih primerih šlo za okužbe, povezane z že znanimi primeri, v treh primerih je okužba vnesena iz BiH, v enem pa izvor okužbe ni znan.

Gantar: Zelo hitro smo pozabili, da se moramo določenih pravil držati 

Kot je danes povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, se zadeva očitno še ni umirila. "Ni bilo nobenega skrivanja in prikrivanja. Je pa morda zadeva aktualna do te mere, da smo ponovno priča povečanju števila okuženih v zadnjih dneh. Bojazen pred drugim valom v resnici obstaja. Po relativno ugodnem poteku v prvem valu, smo prišli do trenutka, ko že razpravljamo o povečanem številu okužb," je dejal Gantar. Minister opaža, da smo zelo hitro pozabili, da se moramo določenih pravil držati. To je tista nevarnost, ki lahko vodi v drugi val, še dodaja. Kljub temu bolezen danes bolje poznamo kot na začetku. Po besedah Gantarja so v prvem valu uspeli reorganizirati zdravstveni sistem in ga prilagoditi obdobju epidemije.