Slovenija

Letos potrdili 107 primerov oslovskega kašlja, lani v vsem letu 120

Ljubljana, 12. 02. 2024 16.33 | Posodobljeno pred 9 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos prejeli 107 prijav primerov oslovskega kašlja. Lani pa skupaj 122. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci, so sporočili in opozorili, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih.

Oslovski kašelj
Oslovski kašelj FOTO: Shutterstock

V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav. Med pandemijo covida-19 je bilo zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s koronavirusom omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja po pandemiji, so sporočili z NIJZ.

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni, opozarjajo na NIJZ.

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena.

Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo tudi za nosečnice čim prej po 24. tednu nosečnosti, krije ga obvezno zdravstveno zavarovanje, ter pri odraslih enkrat v odrasli dobi (samoplačniško).

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ivan z Doba
12. 02. 2024 17.47
+2
Vir okužbe je klet na Trstenjakovi! 😷

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.