Obrambno ministrstvo je februarja letos predlagalo spremembo krovnega zakona pri urejanju statusa reševalcev. Med drugim so predlagali tudi, da je treba urediti predvsem razmerje med delodajalcem in prostovoljnimi reševalci, ki jih delodajalec zaposluje.
Na današnji seji pa je vlada predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sprejela in ga bo po rednem postopku v obravnavo ter sprejem poslala državnemu zboru.
Sprejeti predlog tako ustrezneje ureja status reševalcev in izpopolnjuje razmerja v odnosu do njihovih delodajalcev. Gre za korak bližje uresničevanju usmeritve iz Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015. Resolucija namreč določa ponovno preučitev možnosti za ustrezno stimuliranje delodajalcev, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce, tako da ne bodo omejevali delovanja njihovih zaposlenih na področju zaščite, reševanja in pomoči. Zakon bo tudi izboljšal status prostovoljnih reševalcev.

Predlog zakona namreč določa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter opravljajo humanitarno dejavnost. Delodajalcem omogoča, da uveljavljajo povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, ki so ga izplačali svojim zaposlenim za čas njihove odsotnosti kot pripadnikom Civilne zaščite ali prostovoljnim reševalcem v različnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah.
Refundacijo mora izplačati država oziroma lokalna skupnost, ki je pripadnika poklicala k reševanju. Po zakonu ima delodajalec tudi pravico do povračila izpada dohodka v takem primeru, ki znaša 20 odstotkov nadomestila plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu. Delodajalec lahko refundira tudi izplačano nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je zaposleni utrpel med reševanjem. Tudi ta vrsta stroška bremeni tistega, ki je pripadnika poklical k reševanju.
Sestavni del določenih programov usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge, pri katerih se uporabljajo izolirni dihalni aparati, bodo tudi zdravstveni pregledi. Uprava RS za zaščito in reševanje, ki te programe izvaja, bo pokrila tudi stroške zdravstvenih pregledov za udeležence takih usposabljanj. Zakon ureja tudi nekatere nujne rešitve v zvezi z načrti zaščite in reševanja ter upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč pri pripravi prostorskih aktov ter prilagaja kazenske določbe obstoječi zakonski ureditvi na tem področju.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.