Slovenija

Štiri desetletja na dnu morja, danes buri duhove v muzeju

Pivka, 25. 05. 2024 11.56 | Posodobljeno pred 27 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
28

Nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne vzbuja tolikšnega zanimanja in ne razburja toliko domišljije kot nemški šifrirni stroj enigma. Ker so nemški vojaki storili vse, da ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih relativno malo. Ena od njih je 40 let ležala potopljena na dnu morja med Umagom in Savudrijo, nato pa se je po spletu naključij znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine v Pivki. Tam so njeno zgodbo raziskali in dobili veliko odgovorov, ne pa še vseh. Enigma enigme je, kaj je ta sofisticirana naprava sploh počela na skromnem minolovcu? Njeno zgodbo pripoveduje razstava, ki je pred dnevi prejela veliko priznanje.

Razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki so jo odprli lansko pomlad, je rezultat enega največjih muzejskih projektov v zgodovini Parka vojaške zgodovine. Raziskovalci in muzejski delavci iz različnih institucij doma ter v tujini obiskovalcem z njo ponujajo zanimiv in poglobljen vpogled v zakulisje vojne, obilje novih spoznanj in jih spodbujajo k razmišljanju o ozadju vojnega dogajanja, tako v drugi svetovni vojni kot tudi ob aktualnih spopadih širom sveta.

"O enigmi se veliko piše, a dokaj malo razume," razlog, zakaj so se lotili razstave, pojasni Janko Boštjančič, direktor Parka in eden od avtorjev razstave. Priložnost za predstavitev te skrivnostne naprave se jim je ponudila, ko se je redek primerek mornariške enigme M4 po spletu naključij pred tremi leti znašel v njihovi zbirki. Lotili so se raziskovanja njene zgodbe, ki je precej fascinantna in jo boste izvedeli v nadaljevanju.  

Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič ob enigmi, ki jo še danes obdaja tančica skrivnosti.
Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič ob enigmi, ki jo še danes obdaja tančica skrivnosti. FOTO: Aljoša Kravanja

"Z razstavo o enigmi poskušamo predstaviti, kako pomemben je vsak predmet kulturne dediščine in kako bogato zgodbo ti lahko odpre nek naključno najden predmet, iz katerega se zgodbe kar valijo. Enigma v muzeju pri nas na nek način konkurira tankom, letalom in vsemu železju, hkrati pa je mogoče na najbolj častnem mestu – ker sporoča, da se vojne dobiva z možgani, razumom in inteligenco," še doda.

Nemški stroj, ki je spisal zgodovino Evrope

Enigma velja za enega najbolj skrivnostnih strojev druge svetovne vojne, takoj za atomsko bombo. A pogosto pozabljamo, da je enigma v osnovi otrok prve svetovne vojne, uvodoma opozori Boštjančič. Patentirana je bila namreč že pred koncem prve svetovne vojne.

"Z razvojem radia je komuniciranje za vojaške potrebe prešlo na povsem drug nivo, težava je bila samo v tem, da je bilo slišno vsem. Zato se je pojavila ogromna potreba po dobri, učinkoviti, hitri šifrirni napravi. Več inženirjev v različnih vojskah jo je poskušalo razviti in prvemu je uspelo Arthurju Scherbiusu, ki je februarja 1918 patentiral enigmo. A prva svetovna vojna se je končala, Nemčija je izgubila, bila je demilitarizirana in enigma ni prodrla v vojsko. Šla je v komercialno rabo, prodajali so jo zavarovalnicam, bankam, podjetjem, ki so potrebovala neko stopnjo kriptiranja podatkov. Seveda pa pravega uspeha ni moglo biti, dokler ni prišla v vojsko. To se je potem v drugi polovici dvajsetih let zgodilo in je predstavljalo nekakšen preboj," pripoveduje. 

 Razbitje enigme je eden največjih dosežkov v drugi svetovni vojni, ki je pomembno vplival na potek vojne in njen izid.  Zgodbo enega od teh strojev pripoveduje razstava v muzeju v Pivki.
Razbitje enigme je eden največjih dosežkov v drugi svetovni vojni, ki je pomembno vplival na potek vojne in njen izid. Zgodbo enega od teh strojev pripoveduje razstava v muzeju v Pivki. FOTO: Aljoša Kravanja

Enigma, ki na pogled spominja na pisalni stroj brez papirja, se je skozi čas izpopolnjevala, nemška vojska pa jo je varovala v veliki tajnosti, saj je predstavljala pomembno orodje za izvajanje strategije bliskovite vojne. 

V osnovi obstajata dva tipa Enigme – Enigma 1 in kompleksnejša Mornariška enigma. Enigmo 1 sta uporabljala kopenska vojska in letalstvo in je bila prvotno opremljena s tremi koluti, ki jih je bilo mogoče zamenjevati na šest različnih načinov. Nemci so konec leta 1938 v garnituro dodali še dva koluta, s čimer je nastalo 60 možnosti postavitve – naprava je s tem postala desetkrat varnejša in je omogočala 1,07 x 10 na 23. potenco kombinacij. 

V Nemški vojni mornarici Kriegsmarine so bile z enigmo opremljene vse podmornice in večje ladje, pa tudi večja pristanišča. Mornariška enigma M4 je februarja 1942 nadomestila starejšo verzijo in zagotavljala skoraj 300-krat večjo varnost kot Enigma 1. Omogočala je 3,1 x 10 na 25. potenco kombinacij. Šifrirana sporočila so med nemškimi poveljstvi in enotami, ladjami in podmornicami potovala v Morsejevi abecedi. Zahodni zavezniki so jih brez težav prestrezali, a jih niso razumeli.

Uspeli so zlomiti nekaj, kar je veljalo za nezlomljivo

Prvi, ki so se lotili dešifriranja enigme, so bili Poljaki. Za razliko od Britancev in Francozov, ki, ko so Nemci uvedli enigmo, niso mogli več slediti njihovim komunikacijam in so preprosto dvignili roke, češ, saj je vojne konec, so se Poljaki – obdani tako s Sovjetsko zvezo kot Nemčijo – zavedali, da s tem ni heca. Že zelo zgodaj so se začeli ukvarjati z nemškimi kripto zapisi, jih v začetku tridesetih let zlomili in uspešno brali enigmo vse do leta 1938, ko so Nemci enigmo izboljšali. 

Najbolj izpostavljen lik zgodbe o dekodiranju enigme je Alan Turing, matematik, logik, analitik, oče teoretičnega računalništva, umetne inteligence in eden največjih genijev prejšnjega stoletja. O človeku, ki je s svojo genialnostjo pomembno pripomogel k zlomu šifre enigme, so pisali knjige in snemali filme, znan pa je tudi po svoji žalostni usodi – leta 1952 je policiji priznal, da je imel homoseksualne odnose, kar je bilo po takratni britanski zakonodaji kaznivo. Obsodili so ga, moral se je zdraviti s sintetičnim estrogenom in dve leti pozneje je storil samomor z zaužitjem cianida. 

"Na veliko srečo za demokratični svet so Poljaki julija 1939, torej dober mesec in pol pred začetkom vojne, povabili v Varšavo francoske in britanske obveščevalce ter jim predali ta svoj 'know how'. To je bil eden največjih prispevkov Poljske k izidu druge svetovne vojne že pred samim začetkom. Ne samo njihovo znanje in kopije enigem, zahodnim demokracijam so dali nekaj še bolj pomembnega – moralno vzpodbudo, da se enigmo, ki je pri njih veljala za nezlomljivo, da zlomiti," opisuje Boštjančič.

Čez dober mesec se je začela vojna, Britanci pa so nadaljevali delo Poljakov. V Bletchley Parku so ustanovili Vladno šolo za nemške šifre in kode. Najprej so k njim vabili ljudi z univerz, fakultet, raziskovalnih inštitucij ... Potrebovali so pametne ljudi, ne nujno izobraženih, zato je bil eden od sistemov novačenja zaposlenih tudi s križanko, ki so jo objavili v britanskem Daily Telegraphu. Septembra 1939 so začeli z 200 ljudmi, ob koncu vojne jih je bilo v Bletchleyu skoraj deset tisoč.

Razbitje enigme je eden največjih dosežkov v drugi svetovni vojni, ki je pomembno vplival na potek vojne in njen izid. "Brez dvoma bi bilo brez tega žrtev na obeh straneh bistveno več, govorimo o milijonih ljudi. Zgodovina Evrope bi bila drugačna, lahko bi celo vrgli atomsko bombo na Evropo," našteva sogovornik.

Odisejada enigme M4 – štiri desetletja v morju, zdaj v muzeju

Ker so nemški vojaki v skladu z ukazi storili vse, da enigma ne bi prišla v sovražnikove roke, je po vojni ostalo relativno malo ohranjenih naprav, izredno redke pa so tiste modela M4, ki ga je uporabljala nemška vojna mornarica Kriegsmarine. Enega takšnih lahko vidite v zbirki Parka vojaške zgodovine – gre za Enigmo z nemškega minolovca R 15, ki je bil aprila 1945 potopljen ob istrski obali.

"Minolovec R 15 je del nemškega konvoja osmih plovil, ki se premika od Trsta proti jugu Istre. Ameriška mornarica jih okoli 23. ure zazna na radarju južno od Savudrije in jih napade – zaradi nemške premoči izstrelijo samo dva torpeda proti zadnji ladji konvoja in se umaknejo, a pri tem zadenejo R 15, ki se potopi. Danes njegove razbitine ležijo na globini 25 metrov, približno tri navtične milje severozahodno od Umaga," zgodbo oriše Boštjančič.

Enigma, ki jo hranijo v muzeju v Pivki, prihaja z nemškega minolovca R 15, ki so ga Britanci potopili med Savudrijo in Umagom v noči s 16. na 17. april 1945.
Enigma, ki jo hranijo v muzeju v Pivki, prihaja z nemškega minolovca R 15, ki so ga Britanci potopili med Savudrijo in Umagom v noči s 16. na 17. april 1945. FOTO: Aljoša Kravanja

Minolovec R 15 je potopil poročnik Claude Holloway, ki velja za enega najuspešnejših britanskih poveljnikov motornih čolnov v Sredozemlju. Za serijo uspešnih napadov na nemška plovila na Jadranu si je aprila 1945 prislužil srebrni križec za zasluge.

40 let so razbitine R 15 počivale na dnu morja, nato pa se je sredi 80 let k njim začel potapljati Zvone Kralj, legendarni potapljač, ki je zasnoval Akvarij v Piranu. 

Iz vode je izvlekel precej stvari, med drugim signalno pištolo, nadzorno ploščo iz strojnice minolovca, krožnik, čajni servis z nemškim orlom, pokrov termo posode, luč in ostanke dveh brzostrelk MP 40. Pa tudi zabojček z napravo, za katero se je izkazalo, da je mornarska različica nemške enigme. Ob njej je bila tudi knjižica s kodami, ki pa je kmalu razpadla v prah. 

Kralj je enigmo ponudil enemu od obalnih muzejev, ki pa je ni želel, zato je nadaljnjih 35 let čakala v njegovi garaži, kjer sta sol in čas naredila svoje. Leta 2020 jo je podaril svojemu mlajšemu potapljaškem kolegu Danielu Germeku, ta pa jo je z veseljem predal Parku vojaške zgodovine v Pivki. 

Šifrirna naprava je v muzej prišla v zelo slabem stanju, povsem fragmentirana in brez lesene hrastove škatle. Takoj je stekla reševalna konservatorska akcija, da bi že precej razpadlo enigmo rešili pred propadom. Postopek je bil zelo zahteven tudi zato, ker je šlo za kombinacijo različnih materialov, pove Boštjančič.

Enigma enigme: je bil na minolovcu visoki častnik s posebno nalogo?

Park vojaške zgodovine je ob pomoči Zavoda za gradbeništvo z uporabo računalniške tomografije (CT) z najdene naprave uspel dobiti ogromno podatkov, ne pa vseh. 

"Imamo njeno serijsko številko – vemo, da je bila narejena leta 1944 v Olimpiji, tedanji tovarni pisalnih strojev, in je bila, ko se je potopila, stara komaj nekaj mesecev. A kljub temu, da ji lahko sledimo vse do izvora, ostaja nekaj nejasnosti o njej. Enigma kot taka sodi na poveljniške ladje, ki lahko nudijo zadostno stopnjo zaščite, zakaj se je torej sploh pojavila na minolovcu R 15?" se sprašuje Boštjančič in upa, da bodo nekoč nekje dobili odgovor tudi na to vprašanje – enigmo enigme.

Konec 80. let so piranski ribiči na razbitini R 15 v vlečno mrežo zajeli še 20-milimetrski protiletalski top Flak 38 na stožčasti lafeti, ki je bil dolga leta razstavljen ob vhodu v Akvarij Piran. 

Da je pripoved o enigmi skoraj ravno tako zapletena in prepredena s skrivnostmi, kot je kompleksen njen elektromehanski sistem kodiranja, pa je prepričan soavtor omenjene razstave v Parku, izredni profesor dr. Andrej Gaspari s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. "Odkritje naprave, ki uživa že skoraj mitološki status in je tudi zato med muzealci ter zbiralci zelo iskan in zaželen eksponat, na minolovcu R 15 pred obalo Istre me kot arheologa navdušuje zlasti zaradi še vedno nepojasnjenega ozadja pojava modela M4 na plovilu nepričakovano skromnega razreda ter vzbuja ugibanja o morebitni pristnosti visokega častnika s posebnimi nalogami," je zapisal v razstavnem katalogu.

 Enigma M4 je bila narejena leta 1944 v Olimpiji, tedanji tovarni pisalnih strojev, in je bila, ko se je potopila, stara komaj nekaj mesecev.
Enigma M4 je bila narejena leta 1944 v Olimpiji, tedanji tovarni pisalnih strojev, in je bila, ko se je potopila, stara komaj nekaj mesecev. FOTO: Aljoša Kravanja

Za razstavo prejeli Valvasorjevo nagrado

In prav v dneh, ko so v Parku vojaške zgodovine slovesno praznovali 20-letnico ideje o osnovanju muzeja, je ekipo razveselila novica, da njihova razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne prejme letošnjo Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke. Projekt zajema tako samo pridobitev dragocenega eksponata kot njeno zahtevno konservacijo, obsežno raziskavo zgodovinske teme in usode pridobljenega eksponata ter pripravo razstave in razstavnega kataloga. 

V Parku vojaške zgodovine so ponosni, ob prejemu prestižne nagrade Slovenskega muzejskega društva pa so se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri tem obsežnem muzejskem projektu. 

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Skinwalker
26. 05. 2024 13.25
+1
Opazam vliko porast reklamiranja VOJNE IN VREMENA..IN SE NEKAJ BRISANJE KOMENTARJEV KI NE KRSIJO PRAVIL. A TO VAM JE WEF NAROČIL???
G. Papež
25. 05. 2024 18.26
+7
No, zanimivo branje, nekaj novega vem.
Kamakura
25. 05. 2024 15.43
-15
Mogoče dešifrirajo Rusofilčičke možgane
Brkinjo
25. 05. 2024 17.25
+16
patogen
25. 05. 2024 18.01
-4
Ta šifracija pri Rusofilčku gre čez 10 različnih valjev. Dešifracija je nemogoča, saj je možnih kombinacij na ogromno potenco.
E.Nigma
25. 05. 2024 15.28
-5
In full me mislijo dešifrirati? To se AI nemore uspeti. 😂
zapiramvamustaaa
25. 05. 2024 15.15
+6
Moj prijatelj oziroma njegova družina imajo eno tako že več kot 50 let.Nočejo se izpostavljat saj bi jim država in muzeji vzeli brez da bi jim izplačali miljončke.In prav imajo!
patogen
25. 05. 2024 15.23
+3
Enigme niso tako zelo redke, saj so bile v nemški vojski pogoste. Prav tako na ladjah. Na guglu je izklicna cena licitacije zanjo 10.000 dolarjev, leta 2008. Potem spet naslednji, Nemec jo je nedavno pordal na nemški bolhi za 51.000 Eur. Dražje mornariške, ki jih omenja sestavek zgoraj, pa so okoli 300.000 Eur.
patogen
25. 05. 2024 15.11
+9
Enigma je šifrirala na način, da je šlo sporočilo čez tri valje šifriranja. Če si pritisnil A v eni besedi na tastaturi, je šlo čez en valj, kjer je A postal T naprimer, drug valj, kjer je postal I, ter tretji valj, kjer je postal naprimer Z. Težava je bila, ker pa A v naslednji besedi ni postal Z, ampak nekaj čisto drugega, M naprimer. Enako v vseh ostalih besedah drugače. Od nastavitve dveh omenjenih valjev v sestavku (poleg 3 omenjenih) je bilo odvisno, ali boš pa pri obratnem procesu dešifriranja dobil pravilne A-je nazaj. Dodatno težavo je povzročalo še to, da se je nastavitev teh dveh valjev vsakodnevno spremenila. In A v Z iz prejšnjega dne to ni več bil. Operaterji z Enigmo so imeli šifrirno knjižico, z navodili katero nastavitev valjev naj vsakodnevno uporabijo. Alan Turing in ekipa je uspela na osnovi sklepanja o vsakodnevno verjetnih besedah (dobro je to prikazano filmu Igra Imitacij z nemškim pozdravom) deloma ponastaviti položaj dveh glavnih valjev s pomočjo Bombe - kompjuterja, ki je ponazarjal Enigmo in je potem preigral še ostale možne kombinacije. Nikoli pa ni bilo besedilo poplnoma dešifrirano, pač pa zadostno, da se je dalo sklepati zakaj se gre.
patogen
25. 05. 2024 15.19
+2
Šibka točka Enigme, ki je zelo prispevala k njenemu dešifriranju, pa je bila kombinacija, ki je bila pa pri Enigmi nemogoča. Da bi A postal A. Tak stroj za šifriranje, so pa potem naredili Američani
rdeča petokraka
25. 05. 2024 14.45
+7
Če bi Enigmo imela Drenikova in Sokolec, bi vedeli kje je meja v Piranskem zalivu.
patogen
25. 05. 2024 14.54
+8
Vsak nov obraz, je nastavljal Amaterje. Drenikova ni še slišala, da se telefonom da prisluškovati.
Infiltrator
25. 05. 2024 14.10
+16
Danes ne rabijo Enigme,se kar javno krade in nobenemu nic ...
GAYPROPAGANDA
25. 05. 2024 13.55
+6
Izjemna zgodba in izjemen izum! Žal strašen!
bilabong 2
25. 05. 2024 13.33
+7
Ja ko so Angleži dešifrirali enigmo leta 43 se je zaključila prevlada nemških podmornic v atlantiku.
Podlesničar
25. 05. 2024 13.53
+10
Dark Knight
25. 05. 2024 14.03
-5
Podlesničar še kar špila revolucijo in leze iz hoste. Napteden levak, pa to 🤣🤣🤣🤣🤣
Podlesničar
25. 05. 2024 14.10
+1
To so zgodovinska dejstva dragi kolega. Ti proročam obisk kakšne jame, da se malo poučiš o zgodovini.
patogen
25. 05. 2024 14.52
+0
Podlasničar, Angleži nikoli niso delili enigme s komunističnimi borci v moskvi in njihovimi filialami v jugoslaviji. Razvili so stroj Colossus, ki so ga potem uspešno uporabljali za komunistična sporočila med Moskvio in beogradom ter Ljubljano po vojni...
Dark Knight
25. 05. 2024 14.57
+0
Jame, v katero so tvoji vzorniki metali civiliste?? Da nauš ti kam padu, kolega.
Podlesničar
25. 05. 2024 15.32
+0
Saj nisem rekel, da gre za komunistično enigmo :) Izdajalci sodijo v jame, kolega.
Dark Knight
25. 05. 2024 16.35
+0
patogen
25. 05. 2024 18.00
+2
Podlasničar, izdajalci, ki so z rožami pozdravili okupatorja leta 1945 in kolaborirali z njim do leta 1990?
G. Papež
25. 05. 2024 18.23
+1
Tito bi bil potem izdajalec, če Hitler ne bi zavrnil njegove želje po pogovoru o skupnem nastopu, ker se kao z lopovi ne dogovarja?
Lajnaa
25. 05. 2024 13.16
+12
Zoki za šifriranje informacij uporablja očesne signale.
Panter 63
25. 05. 2024 13.14
+11
ne rabimo predsednika
25. 05. 2024 12.56
+15