Kot so v organizaciji s sedežem v Ženevi zapisali v poročilu, so štiri države, Albanija, Velika Britanija, Grčija in Češka, izgubile status države, v kateri so ošpice izkoreninjene.
Pri tem so posvarili, da Evropa ni uspešna v prizadevanjih za izkoreninjenje tega potencialno nevarnega virusa, ki ga je sicer mogoče preprečiti.
"Če v vsaki skupnosti ne bodo dosegli in vzdrževali visoke precepljenosti, bodo brez potrebe trpeli tako otroci kot odrasli, in nekateri bodo tragično tudi izgubili življenje," je povedal vodja svetovalnega odbora za ošpice pri WHO Günter Pfaff.
Skoraj 80 odstotkov okužb z ošpicami se je prvih šestih mesecih letos pojavilo v štirih vzhodnoevropskih državah, Ukrajini, Kazahstanu, Gruziji in Rusiji.
Število okuženih z ošpicami se je v Evropi v zadnjih letih močno povečalo. V letu 2016 jih je bilo 5000, v letu 2017 že 26.000, lani pa 84.000.
Po mnenju WHO je razlog za porast okužb z ošpicami neuspeh držav pri doseganju popolne precepljenosti. Izbruhi ošpic pa se pojavljajo tudi zato, ker zdravstvene službe ne dosežejo vseh družbenih skupin, so dodali pri WHO in pri tem kot vir navedli dve študiji o ošpicah med romsko manjšino v Franciji in Grčiji.
V Sloveniji so letos zaznali 19 primerov ošpic, večinoma gre za vnesene primere iz tujine. Precepljenost otrok proti ošpicam je relativno visoka, vendar je v zadnjih letih pod priporočljivo 95-odstotno mejo.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.