Intenziteta potresa je po evropski potresni lestvici dosegla sedmo do osmo stopnjo. Žarišče je bilo v dolini Lepene v Zgornjem Posočju. Posledice tresenja tal so bile najhujše na širšem območju Bovca, predvsem v vaseh pod Krnom in Drežniških Ravnah, ter Kobarida.
Velikonočni potres v Posočju je bil po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Po podatkih ministrstva za okolje je bilo v potresu poškodovanih 1716 objektov, katerih lastniki so bili oziroma so upravičeni do državne pomoči. Objektov, ki še vedno čakajo na prenovo, je po zadnjih podatkih ministrstva še 167, po pričakovanju pristojnih služb pa bo popotresna obnova v celoti končana v letu 2004.
Brez upoštevanja stroškov izgradnje varovanih stanovanj je bilo za popotresno obnovo v vseh štirih letih namenjenih 16,6 milijarde tolarjev. Na okoljskem ministrstvu so kljub očitkom o počasni obnovi zadovoljni in opozarjajo, da so obnovljeni objekti ob morebitni ponovitvi naravne katastrofe sposobni zdržati tudi potresni sunek, ki bi bil za eno stopnjo močnejši od velikonočnega potresa pred štirimi leti.
Posočje je danes obiskal tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač, ki je za 24 ur dejal, da je "današnja obletnica priložnost, da se zazremo v pretekla štiri leta in pogledamo, kaj je bilo storjenega. Letos je v delu še 130 stanovanjskih objektov in potem nam jih ostane še 50 za naslednje leto."
Minister Kopač je izrazil zadovoljstvo s popotresno obnovo, ki se bliža koncu, saj je v Bovcu obnovljenih že 92 odstotkov vseh poškodovanih objektov, na ostalih območjih pa okrog 84 odstotkov. "Na obnovo čaka še okrog 50 stanovanjskih objektov, za kar pa ni kriva država, ampak neurejeni odnosi med solastniki," je pojasnil. Dodal je, da bodo te objekte obnavljali v naslednjem letu, do konca leta 2004, ko naj bi bila popotresna obnova zaključena, pa bo šlo največ denarja za prenovo objektov lokalne infrastrukture. Letos je za popotresno obnovo predvidenih še 2,1 milijarde tolarjev, za zaključek obnove pa bodo potrebne še tri milijarde tolarjev, skupaj torej okrog 22 milijard tolarjev.