Štiri od petih referendumov z najnižjo udeležbo razpisali s pomočjo SDS

V zgodovini slovenske države smo imeli včeraj že 20. referendum po vrsti. Tokrat je prvič veljala nova zakonodaja, ki določa, da mora proti že sprejeti zakonodaji na referendumu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. To pomeni, da bi moralo proti zakonu včeraj glasovati približno 343.000 državljanov z volilno pravico.

A včerajšnji referendum je zaznamovala izjemno nizka udeležba, zaradi katere njegov izid ni veljaven in bo zato novela zakona o arhivih postala veljavna. Referendum je bil razpisan na podlagi zbranih 40.000 podpisov, ki jih je zbirala stranka SDS, prvopodpisana pod zahtevo za referendum pa je bila poslanka Eva Irgl. 

Poglejmo še nekaj referendumov, ki jih je zaznamovala nizka udeležba in kdo so bili njeni predlagatelji.

Rekordno najnižjo udeležbo smo zabeležili leta 2008 na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin, ki se ga je udeležilo manj kot 11 odstotkov volilnih upravičencev. Odlok o referendumu je bil takrat izglasovan v parlamentu s 46 glasovi. Zanj so glasovali poslanci SDS, SLS in NSi, proti pa so glasovali trije poslanci koalicije. To so bili Stanislav Brenčič (SLS), Anton Kokalj (NSi) in Franc Žnidaršič (DeSUS).

Včerajšnji referendum je zabeležil drugo najnižjo udeležbo do zdaj, saj se ga je udeležilo nekaj manj kot 12 odstotkov volivcev.

13. decembra 2010 pa se je referenduma o zakonu o RTV Slovenija udeležilo 14,78 odstotka volivcev. Odločalo se je o zakonu o RTV, ki je bil v DZ sprejet na predlog takratne vlade Boruta Pahorja. Referendum sta predlagali poslanski skupini SDS in SNS ter takratni poslanec SD Andrej Magajna. Proti zakonu je glasovalo 72,33 odstotka udeležencev.

Septembra 2003 smo glasovali o delo trgovin ob nedeljah. Udeležba na referendumu je bila 27,54-odstotna, volivci pa so na njem glasovali za zaprtje trgovin ob nedeljah. Za referendum je bilo zbranih potrebnih 40.000 podpisov volivcev, pobudo zanj pa je dal Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. SDS je takrat podpiral referendum in spodbujal volivce, naj glasujejo za zaprtje trgovin ob nedeljah.

V sklop referendumov z manj kot 30-odstotno udeležbo sodi še referendum o financiranju izgradnje tretjega bloka v Termoelektrarni Šoštanj, o katerem smo glasovali januarja 1999. Udeležilo se ga je 27,33 odstotka volivcev. Proti financiranju je glasovalo dobrih 78 odstotkov udeležencev, za pa slabih 20 odstotkov. Referendum je bil razpisan na zahtevo 30 poslancev iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), SDS in SLS.

Na ostalih referendumih je bila udeležba vedno nad 30 odstotki.