Na Fakulteti za družbene vede so izvedli spletno anketo, s katero so ugotavljali, kakšno je duševno zdravje mladih. V raziskavi, ki je bila izvedena med junijem in septembrom 2024, je sodelovalo 1059 mladih, starih od 16 do 24 let, iz vseh slovenskih regij. V osnovnem vzorcu je bilo 68 % žensk in 32 % moških, 59 % je bilo starih 16–18 let, 20 %, starih 19–21 let in 21 %, starih 22–24 let. Pri analizah so uporabili uteževanje po spolu in starosti, da bi bili rezultati bolj primerljivi s strukturo populacije mladih v Sloveniji.
Rezultati so pokazali, da vsak peti svoje duševno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa poroča o pomanjkanju motivacije ali občutka vključenosti v vsakdan. Medtem dobra polovica udeležencev poroča o zadovoljstvu z življenjem ter dobrem telesnem in duševnem zdravju.
Udeležence raziskave najpogosteje bremenijo gospodarske krize (55 %), omejevanje osebne svobode (53 %), revščina (50 %) in družbene neenakosti (47 %). Takšne skrbi se prepletajo z osebnimi obremenitvami – od pomanjkanja stanovanj (62 %) do negotovosti glede zaposlitve (54 %) in izobraževanja (51 %).
44 % udeležencev je v zadnjem mesecu vsaj enkrat tvegano uživalo alkohol (pet ali več pijač za moške in štiri ali več za ženske ob eni priložnosti), 45 % jih spi premalo glede na starostno priporočilo, pri čemer se 33 % sooča s težavami s spanjem. Kot pojasnjujejo avtorji raziskave, so lahko neustrezni vzorci samoregulacije odziv na občutek preobremenjenosti, stresa ali pritiska.
16 % sodelujočih je že samoiniciativno uporabilo zdravila brez recepta z željo po boljšem počutju. 23 % udeležencev presega prag za prekomerno rabo digitalnih vsebin, kar pomeni, da je uporaba interneta/digitalnih vsebin že takšna, da povzroča težave v vsakdanjem funkcioniranju (npr. vpliv na šolo, odnose, počutje), dodatnih 24 % kaže tveganje za zasvojenost.
Na petih lokacijah v sklopu Univerze v Ljubljani deluje tudi psihosocialna svetovalnica, in sicer na pedagoški in zdravstveni fakulteti, na fakulteti za matematiko in fiziko, na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter v študentskem naselju Rožna dolina.
Študenti se lahko na svetovanje naročijo z elektronskim sporočilom svetovalcu ali obiščejo svetovalnico, prvi razgovor pa opravijo najkasneje v 14 dneh. Svetovanja so brezplačna.
Več kot desetina udeležencev poroča, da je v otroštvu ali adolescenci doživela štiri ali več izrazito obremenjujočih izkušenj. O spolni zlorabi poroča 17 % udeležencev, 19 % živi z odraslim članom gospodinjstva z duševno motnjo, 63 % je doživelo fizično ali čustveno nadlegovanje s strani vrstnikov (vsaj 2–5x) in 32 % je deležnih dolgotrajnih družinskih konfliktov.
'Iskanje strokovne pomoči ni znak šibkosti'
Avtorji raziskave poudarjajo, da stisk mladih ne smemo podcenjevati in da "iskanja strokovne pomoči ne razumemo kot znak šibkosti, temveč kot dejanje odgovornosti in ustrezne skrbi zase".
Okolje, kjer se posameznik počuti slišan, sprejet in podprt, je "pogosto močnejša zaščita kot katerakoli individualna tehnika spoprijemanja". Zato menijo, da je treba manj poudarjati zgolj individualno odgovornost dela na sebi ter več vlagati v gradnjo podpornih odnosov ter struktur, ki oblikujejo občutek varnosti in pripadnosti.
Zapisali so še, da rezultati nakazujejo, da duševnega zdravja mladih ni mogoče razumeti kot zgolj individualno nalogo ali vprašanje zdravstvenega sistema. "Gre za skupno odgovornost družbe, ki zahteva celostne ukrepe – od krepitve dostopnosti pomoči do vlaganja v varne odnose, podporne skupnosti in strukture, ki mladim omogočajo, da živijo in odraščajo v okolju, kjer je mogoče graditi varnost, povezanost in zaupanje."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.