'Brezplačna' šola? 300 evrov na začetku leta, nato izleti, šola v naravi ...

Za sogovornika, očeta dveh šoloobveznih otrok, ki obiskujeta šesti in osmi razred osnovne šole, je začetek šolskega leta tudi čas skrbi, kako pokriti vse stroške, ki jih prinaša september. Ker za otroka skrbi sam, je finančno breme zanj še toliko večje.

Družina je vključena v humanitarne programe Zveze Anita Ogulin, kjer so jim letos pomagali tudi pri nakupu šolskih potrebščin. "Težko mi je. V zvezi so me vprašali, kaj sem že naročil, in mi potem pomagali s potrebščinami – torbami, pisali, zvezki, barvicami in drugim. Letos sem tako imel strošek samo z delovnimi zvezki. Te sem naročil že prej in jih tudi prevzel. To mi je bilo nekoliko težje plačati, a smo zmogli," pove. Za delovne zvezke je sam tako odštel 177 evrov – strošek, ki ni zanemarljiv.

Zveza jim je pomagala tudi pri kritju stroškov šole v naravi – še enega finančnega zalogaja, ki pride kasneje, med letom. Sogovornik je namreč polovično invalidsko upokojen, zato je njegov mesečni proračun še posebej omejen. "Iz meseca v mesec se borimo. Živimo v neprofitnem stanovanju. Kamorkoli se obrnem, je strošek."

Prav stroški šole v naravi, izletov in drugih dejavnosti, ki jih morajo starši plačati, pa ga najbolj skrbijo. "Najbolj me muči šola v naravi. Vsak izlet je plačljiv. Otroku moraš nekaj dati še zraven in takoj nastane težava."

Finančna stiska se po njegovih besedah pozna tudi pri otrocih. Eden od njiju mu je nedavno dejal, da na izlet ne bi šel, ker ve, da družina nima dovolj denarja. Lani se tako enega od izletov celo ni udeležil, za kar je bilo očetu pozneje zelo hudo. "Otroci morajo iti že zaradi druženja," pravi. Želi si, da otroka zaradi finančnih težav ne bi bila prikrajšana še za druženje s sošolci in skupne šolske izkušnje.

Podobne zgodbe niso redke, vstop v novo šolsko leto za številne družine predstavlja veliko finančno breme, pravijo v Zvezi Anita Ogulin. "Strošek nakupa šolskih potrebščin lahko hitro doseže tudi do 300 evrov na otroka, ob tem pa so pogosto potrebni še nakupi jesenskih oblačil in obutve, saj jih otroci, zlasti v obdobju intenzivne rasti, hitro prerastejo," pojasnjujejo.

Stiska pa se pri mnogih začne poglabljati že med poletnimi počitnicami: "Šoloobvezni otroci takrat nimajo zagotovljenih obrokov v šoli, zato morajo družine med poletjem za prehrano nameniti več sredstev, dodatno finančno breme pa za nekatere predstavlja tudi počitniško varstvo." Ker se vsi ti stroški naberejo prav v obdobju pred začetkom novega šolskega leta, lahko družine močno bremenijo.

Da stroški za družine z nizkimi prihodki predstavljajo zelo veliko breme, opažajo tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS): "Starši se tako pogosto znajdejo pred težkimi odločitvami, ali plačati položnice in druge nujne življenjske stroške ali kupiti vse, kar otrok potrebuje za začetek šolskega leta."

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) pravijo, da starši redno opozarjajo na šolo v naravi, ki je del obveznega programa, sredstva ministrstva pa za njeno izvedbo ne zadoščajo, zato razliko doplačajo starši sami.

Po njihovih navedbah je problematičen tudi nadstandardni program šol, kamor spadajo predstave, izleti in različne dejavnosti. Ta je v zakonu slabo opredeljen, so prepričani. "Ker gre za izobraževalne vsebine, doplačila povečujejo neenakost med učenci – nekateri otroci se teh dejavnosti ne udeležijo, ker jih starši ne zmorejo plačati," pojasnjujejo, kar potrjuje tudi primer našega sogovornika.

Razlike med šolami pa so tudi pri vsebinah računalništva in informatike, kjer so nekatere šole pokrite prek projektov, druge pa ne, še navajajo v ZASSS.

V zadnjih letih vse večji strošek postajajo tudi valete, še poudarjajo v Zvezi Anita Ogulin: "Financiranje plačljivih obveznih vsebin in dejavnosti je še vedno prepuščeno presoji ravnateljev in ravnateljic ali zmožnostim šolskega sklada, ki ga nima vsaka šola. S tem država dopušča, da šolsko okolje neenakosti med otroci reproducira, namesto da bi jo zmanjševalo in vsem omogočalo primerljiv dostop do znanja, izkušenj in priložnosti."

V zahtevni situaciji se lahko znajdejo tudi družine z dijaki poklicnih in strokovnih šol. "Ti poleg običajnih šolskih potrebščin pogosto potrebujejo tudi specifično opremo za praktični pouk, na primer komplete nožev, frizerske kovčke, zaščitna oblačila in druge strokovne pripomočke, ki lahko dosežejo visoke zneske," pojasnjujejo v Zvezi Anita Ogulin.

Delovna gradiva niso enaka na vseh osnovnih šolah, saj o njihovi izbiri odločajo šole in učitelji. Zato se lahko stroški šolskih potrebščin za učence istega razreda med posameznimi šolami precej razlikujejo. Povedno pa je, kaj je pokazala analiza ministrstva, posebej poudarjajo na Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije: razlike med šolami so ogromne in niso naključne.

Izsledki analize, ki so jo opravili na 289 osnovnih šolah v državi, na katerih so zbrali podatke o vrednosti kompletov, ki so jih morali starši plačati za izobraževanje otrok v posameznih razredih, so pokazali, da je bila najnižja cena za komplete od 4. do 9. razreda (torej za šest let izobraževanja) 245 evrov, najvišja pa kar 1636 evrov. Razmerje med stroški, ki so jih pokrili starši na najcenejši in najdražji šoli, je bilo 1 proti 6,6, so februarja navedbe tedanjega ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja povzeli na Dnevniku.

Na ZASSS pa posebej opozarjajo na ugotovitev, ki jo je ministrstvo navedlo ob analizi: mednarodne raziskave OECD kažejo, da med slovenskimi šolami ni razlik v znanju učencev, so pa velike razlike v rabi delovnih zvezkov, učbenikov in delovnih učbenikov. "Če višji strošek ne prinese boljšega znanja, potem razlike, ki jih plačujejo starši, težko utemeljimo s pedagoškimi razlogi," so prepričani. Cene se ob tem razlikujejo tudi med pokrajinami.

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da je izbira učnih gradiv v pristojnosti posameznih šol. Strokovni aktivi učiteljev morajo do 30. aprila ravnatelju predlagati seznam gradiv za prihodnje šolsko leto, pri čemer se lahko odločijo tudi, da določenega gradiva sploh ne bodo predlagali.

Je pa vsekakor pozitivno, da bodo z letošnjim šolskim letom brezplačne delovne zvezke prejeli tudi učenci četrtih razredov, medtem ko so bili do zdaj do njih upravičeni le učenci prvega triletja. Vsem učencem, tudi tistim od 5. do 9. razreda, pa šole še naprej zagotavljajo brezplačno izposojo učbenikov.

Brezplačni delovni zvezki za četrtošolce za družine pomenijo pomembno razbremenitev, menijo na Zvezi Anita Ogulin. Odločitev pozdravljajo tudi v ZASSS. Ob tem pa dodajajo dva pomisleka: "Prvič, širitev mora biti podprta z realnim financiranjem, saj sedanji model financiranja marsikje ne zadošča za kritje vseh potrebnih gradiv že za 4. razred. Brezplačno za starše ne pomeni samodejno tudi pokrito – če razlika ostane šoli, jo bo ta iskala nekje drugje. Drugič, širitev ne sme potekati na račun kakovosti gradiv. Brezplačnost brez kakovostne vsebine ni napredek."

V Zvezi prijateljev mladine pa menijo, da bi bilo smiselno razmisliti o nadaljnjem širjenju te pravice, predvsem tudi na delovne zvezke v višjih razredih. Kot so poudarili, so prav delovni zvezki konkreten problem. "Družine jih praviloma ne morejo dobiti iz izmenjave rabljenih šolskih potrebščin, hkrati pa jih šole pogosto uporabljajo pri pouku," pojasnjujejo. Praviloma se tudi ne zbirajo v dobrodelnih akcijah, poleg tega pa ima vsaka šola svoje zahteve.

K temu se pridružuje še pogosta pripomba staršev, da so gradiva plačana, nato pa jih otroci pri pouku ne uporabljajo ali jih uporabljajo le v manjšem delu, še opozarjajo v ZASSS.

Po mnenju ZPMS bi bil eden od možnih sistemskih ukrepov, da država najprej zagotovi brezplačne oziroma v celoti subvencionirane delovne zvezke za otroke iz materialno ogroženih družin, dolgoročno pa razmisli o njihovi brezplačnosti za vse osnovnošolce.

Medtem ko humanitarne organizacije in starši opozarjajo na visoke stroške začetka šolskega leta, v Mladinski knjigi sicer letos ne opažajo večjih sprememb cen učbenikov in delovnih zvezkov.

Mladinska knjiga sicer opozarja, da je letošnje šolsko leto za založnike učnih gradiv zahtevnejše zaradi uvajanja novih učnih načrtov. Ti so bili po njihovih navedbah dokončno objavljeni le deset mesecev pred uvajanjem v šole, celotna zakonodajna podlaga za oskrbo z učbeniki pa komaj 3 mesece pred datumom, ko so morale šole oddati sezname učbenikov, ki jih bodo učenci uporabljali v prihajajočem šolskem letu.

"Časa za pripravo novih učbenikov je bilo premalo, sploh ker novi pravilnik uvaja potrjevanje za vsa gradiva, kar je pomenilo še od 100 do 130 dodatnih dni. Seznami so zaradi manjše ponudbe potrjenih učbenikov in delovnih zvezkov po novem učnem načrtu precej okleščeni, kar pomeni, da bodo imeli učenci na voljo manj novih gradiv," pojasnjujejo na Mladinski knjigi.

Učitelji in učenci bodo tako lahko uporabljali stare učbenike s podaljšano veljavnostjo. "Vendar le delno ustrezni učbeniki in delovni zvezki, ki bodo ostajali napol prazni, ne bodo pozitivno vplivali na doseganje ciljev šolske reforme," komentirajo v založbi.