Danes zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka s sloganom Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica.
V letu, ki ga je vlada razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za vse devetošolke in devetošolce v šolskem letu 2023/24 v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik "Kaj lahko naredim, da mi bo lažje". Priročnik je hibrid med klasično knjigo in spletiščem #Tosemjaz, obogaten s QR kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč. Mladostnike opogumlja in jim približa univerzalne veščine za lažji vsakdan. Narejen je na podlagi izkušenj dela z mladimi in njihovih najpogostejših stisk, kot so obvladovanje šolskega dela, tesnoba, strahovi in jeza.
Številni razredniki bodo priročnike predali svojim učencem v okviru aktivnosti, ki jih bodo namenili 10. oktobru, svetovnemu dnevu duševnega zdravja. Pobudo NIJZ, da priročnike podarijo celotni generaciji, ki drugo leto zaključuje osnovnošolsko izobraževanje, sta podprla tako Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstvo za zdravje. Gre za skupno aktivnost NIJZ in obeh ministrstev v prizadevanjih za dobro duševno zdravje mladostnikov.
Temeljno sporočilo avtorjev priročnika je, da sporočijo mladim, da so "stiske in izzivi normalen del odraščanja in življenja ter da pri tem niso nemočni – pomagajo si lahko sami, obstajajo pa tudi drugi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo," pravi Tadeja Batagelj, psihologinja in soavtorica priročnika, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. "Še posebej ranljivi so mladi na različnih prehodih, kot so na primer maturanti in devetošolci, zato smo tretjo distribucijo namenili ravno njim. Iz okolja, ki jim je bilo poznano in so se posledično počutili varno, zdaj vstopajo v nova okolja, v nove socialne skupine, kjer jih drugi ne poznajo in ne poznajo njihovih šibkosti in močnih področij," še poudarja.
"Pričakovanja, upanje, navdušenje se pogosto mešajo z žalostjo ob izgubi tega, kar so poznali, in s strahom ob vstopu v nova okolja, saj ne vedo, kaj pričakovati. Prehod pogosto spremljajo tudi strah pred neuspehom, večja akademska zahtevnost, socialni pritiski, ki so jim izpostavljeni in negotovost glede prihodnosti," je naštela. Strahovi mladih se lahko stopnjujejo in izrazijo kot anksioznost, depresija, žalost, jeza ali težave v socialnem funkcioniranju. Pomoč pa pogosto poiščejo šele takrat, ko zaradi stisk in težav ne morejo več opravljati stvari, ki bi jih želeli ali morali.
Program To sem jaz je kot primer dobre prakse že prepoznan pri Svetovni zdravstveni organizaciji, vključen je v bazo Evropske komisije preventivnih programov za mlade, trenutno pa je v oceni tudi pri skupini za evalvacijo preventivnih programov v okviru OECD.
Porast duševnih motenj med in po epidemiji
Kot pravijo na Nijz, so se posledice epidemije covida-19 tako ali drugače dotaknile prav vseh ter pustile dolgo senco na duševnem zdravju posameznikov in družbe v celoti. Mednarodna poročila, raziskave ter poročila služb v Sloveniji kažejo na pomemben porast duševnih motenj v času med in po epidemiji.
Nacionalni inštitut za javno zdravje od leta 2018 izvaja nacionalni program duševnega zdravja Mira. V tem času so raziskave pokazale, da se je obseg duševnih stisk po izrednih dogodkih, kot sta pandemija covida-19 in obsežne poplave v Sloveniji, povečal.
"Tudi pri otrocih in mladostnikih zaznavamo porast duševnih težav, to kažejo poročila iz vseh držav, ki so v obdobju epidemije spremljale duševno stanje prebivalstva in o tem pričajo tudi izkušnje iz preteklih kriznih obdobij. Negativno vpliva tudi ekonomska kriza, ki jo najbolj občutijo starši in z njimi tudi otroci in mladostniki," pojasnjuje Branko Bregar, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco z Ministrstva za zdravje.
"Pomembno je, da z različnimi aktivnostmi in ozaveščanjem vseh deležnikov naše družbe o pomembnosti duševnega zdravja odpravljamo stigmo duševnih stisk, da se lahko otroci in mladostniki o njih odprto pogovarjajo, pri tem pa počutijo varne, sprejete in slišane. V šolskem prostoru bomo tudi v prihodnje skrbeli za odprto komunikacijo, spoštljive odnose in sprejemanje sebe in drugih," pa pravi Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Kot še poudarja Bregar, je primer dobre prakse, ki ga izpostavlja tudi Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ravno program To sem jaz, v okviru katerega je nastal priročnik z naslovom: Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.
Na Nijz pojasnjujejo, da je osnovni cilj programa "podpora otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno delovanja ter spoprijemanje z izzivi odraščanja."
"Pomembno je, da kot družba povezano, s skupnimi napori zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja. Povezano in s skupnimi napori moramo zagotavljati tudi pravico dostopa do kakovostnega zdravljenja, ki ustreza našim potrebam. In ko izrečemo povezano in s skupnimi napori, se oziramo v smeri k odločevalcem in hkrati uporabnikom storitev in njihovim svojcem. Vsakdo ima pravico sodelovati pri odločanju o svojem duševnem zdravju," poudarja Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ.
Nova raziskava Eurobarometer o duševnem zdravju je pokazala, da se je v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih s čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti, soočilo 41 odstotkov vprašanih. Ob tem je brez strokovne pomoči ostalo 61 odstotkov vprašanih.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.