'Sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč za vedno izgubljenih'

Poseg v prostor, kjer stoji Magnina lakirnica, je po navedbah Vesne nepovraten. "Sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč je za vedno izgubljenih, posledično smo se še nekoliko odmaknili od možnosti zagotavljanja prehranske samooskrbe. Na koncu pa so oškodovani tudi delavci in vsi tisti, ki jim je bila obljubljena socialna varnost ob sicer povsem neprimerni umestitvi tovarne v prostor," so zapisali v današnjem odzivu na sredino odločitev podjetja, da proizvodnjo v lakirnici ustavi.

Po besedah sopredsednika sicer zunajparlamentarne stranke Uroša Macerla se države z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav branijo, pri nas pa tovarnam, kot je Magna, brez premisleka dovolimo, da zidajo na najboljših kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenih območjih in jih tako pripeljejo do trajnega uničenja.

"Minister Matjaž Han celo želi, da bi se omogočalo še več pozidav in krajši postopki na račun okolja. Pri tem gre za večplasten problem. Najprej za podrejanje okoljske politike in strateških interesov države – na področju izrabe tal in samooskrbe – interesom kapitala," je do gospodarskega ministra kritičen Macerl.

Še ostrejši je bil do Hanovega predhodnika Zdravka Počivalška, "ki je šel v svoji oblastni aroganci celo korak dlje in vse, ki so projektu kakor koli nasprotovali, označil za ekoteroriste, ob tem pa organiziral koordinirane napade na kmete, okoljske organizacije in druge civilnodružbene pobude".

Spomnili so na leta 2016 sprejeti zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica. "Posebni pogoji so za Magno veljali brez celovite presoje vplivov na okolje in/ali priprave državnega prostorskega načrta, s čimer se je porušil celoten sistem urejanja prostora, načrtovanja in varstva okolja," so še zapisali.

Podobno so v sredo v odzivu na Magnino odločitev izpostavili v Levici. "Kar sto hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki so spadala med odstotek najboljših obdelovalnih površin v Sloveniji. Vendar od obljubljenih 1000, 1400 ali celo 3000 zaposlenih ni bilo nikoli ne duha ne sluha," so zapisali.

"Od velikopoteznih načrtov, zaradi katerih je minister Počivalšek dobesedno čez noč izsilil bližnjice okoli naše okoljske in prostorske zakonodaje, zagotovil ogromne subvencije in zmerjal kritike za ekoteroriste ter bedake, ki ne razumejo, kako se on spozna na posel, pa očitno ne bo ostalo nič. Namesto kmetijskih zemljišč, ki bi služila lokalni samopreskrbi v dobi globalnih ekoloških pretresov in kriz dobavnih verig, nam bodo tako ostale prazne tovarniške hale," so bili kritični v vladni stranki.

Marinček: Botri Magne naj se vsaj malo odkupijo z dosledno izterjavo pogodbenih zavez

Botri Magne, ki so še danes na oblasti, zlasti tisti na gospodarskem ministrstvu, naj se vsaj malo odkupijo z dosledno izterjavo pogodbenih zavez in naj nikoli več ne pozivajo k pospeševanju izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj, pa je povedal okoljevarstvenik Gorazd Marinček. 

Predstavnik nevladne okoljske organizacije Rovo, ki je do februarja 2019 še zadnja vztrajala pri nasprotovanju izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Magni, a nato tudi zaradi številnih pritiskov popustila, je spomnil na okoliščine prihoda omenjenega avtomobilskega velikana v Slovenijo.

"Med drugim je v zraku ves čas visela grožnja, naj se podvizamo, sicer se bo vstopnica v tretje tisočletje zgodila pri sosedih na Madžarskem in bomo ob 3000 delovnih mest," je dejal Marinček ter spomnil, da je državni zbor bliskovito, v 24 dnevih, sprejel znameniti Lex Magna oziroma zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Ta bi morala po vrednosti presegati 100 milijonov evrov, ustvariti najmanj 1000 delovnih mest in ohraniti investicijski projekt najmanj deset let, pri tem pa so jih prepričevali, da naj bi bila izvedba v javno korist zaradi pospeševanja gospodarske rasti in zaposlovanja, ustvarjanja delovnih mest in zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja.

"Te besedne zveze si velja zapomniti, saj jih uradništvo zelo pogosto uporablja, pa naj gre za Teš 6, hidroelektrarne Mokrice in na srednji Savi, tretjo razvojno os, širitev mariborskega letališča, skratka vselej, ko je treba povoziti okolje, naravo in voljo prebivalcev na nekem območju," je dejal Marinček.

Ob tem je spomnil, da so nevladne organizacije v pogajanjih dosegle nekaj obljub, nekatere so uresničili, na primer zmanjšali so porabo vode iz vodovoda z zaprtim krogom tehnološke vode in zbiranjem padavin.

Vendar bistvenih pripomb, da gre za zastarelo tehnologijo, da se prevažanje karoserij na lakiranje iz Gradca v Hoče preprosto ne izplača, da je avtomobilska industrija na začetku temeljite preobrazbe v elektrifikacijo pogonskih sklopov, kar pomeni posledično zmanjšanje števila avtomobilov in modelov za sestavljanje v Magni, po Marinčkovih besedah niso dojeli.

Poleg posmeha in pritiskov so bili, tako Marinček, deležni celo groženj s fizičnim nasiljem pa tudi ponudb za rešitev finančnih težav društva in osebnih finančnih težav, tako od mednarodne korporacije, ki je organizirala zemljišča in opravila izbor lokacij, kot tudi s strani domačih lobistov. Na koncu so popustili zaradi "bleščeče prihodnosti stotnij menda vrhunskih delovnih mest".