Prva stalna telefonska zveza je bila vzpostavljena septembra 1881 med livarno na Karlovški cesti in stanovanjem Alberta Samassa v Zvonarski ulici, tri leta zatem pa je bila čez slovensko ozemlje speljana telefonska povezava v smeri Dunaj-Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Sežana-Trst v dolžini 506 kilometrov. Do leta 1919 je bil javni telefonski promet uveden v 65 slovenskih krajih, za novost pa se je do tedaj ogrelo približno 800 naročnikov. Pred drugo svetovno vojno je imela Slovenija nekaj več kot 4000 telefonskih naročnikov.
Po vojni se je začel nagel razvoj telefonije na Slovenskem. V šestdesetih so se začele oblikovati prve omrežne skupine in avtomatizacija medkrajevnega prometa, leta 1978 pa je bil uveden mednarodni avtomatski telefonski promet z 18 evropskimi državami. Leta 1987 se je slovensko telekomunikacijsko omrežje v celoti avtomatiziralo, leta 1989 so v promet vključili prvo digitalno telefonsko centralo, šest let kasneje so priključili prvi ISDN priključek. Letos so v Telekomu Slovenije prvič preizkusili ATM povezavo, število telefonskih naročnikov pa je z današnjim dnem preseglo 700.000.
