Slovenija

Sto let javne telefonije na Slovenskem

Ljubljana, 25. 11. 1997 14.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

16. oktobra 1997 je minilo natanko sto let, odkar je bila v Ljubljani v promet vključena prva ročna telefonska centrala na Slovenskem, dva meseca pozneje, 16. decembra 1897, pa so jo dobili še v Mariboru. Stoletnici javne telefonije se na področju telekomunikacij letos pridružuje več pomembnih jubilejev, kot je tudi sedemdesetletnica prve avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, zato je nacionalni operater telekomunikacij Telekom Slovenije sklenil, da bo prelomne trenutke v razvoju telekomunikacij na Slovenskem danes obeležil tudi z vključitvijo 700.000. telefonskega naročnika v Sloveniji.

Prva stalna telefonska zveza je bila vzpostavljena septembra 1881 med livarno na Karlovški cesti in stanovanjem Alberta Samassa v Zvonarski ulici, tri leta zatem pa je bila čez slovensko ozemlje speljana telefonska povezava v smeri Dunaj-Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Sežana-Trst v dolžini 506 kilometrov. Do leta 1919 je bil javni telefonski promet uveden v 65 slovenskih krajih, za novost pa se je do tedaj ogrelo približno 800 naročnikov. Pred drugo svetovno vojno je imela Slovenija nekaj več kot 4000 telefonskih naročnikov.

Po vojni se je začel nagel razvoj telefonije na Slovenskem. V šestdesetih so se začele oblikovati prve omrežne skupine in avtomatizacija medkrajevnega prometa, leta 1978 pa je bil uveden mednarodni avtomatski telefonski promet z 18 evropskimi državami. Leta 1987 se je slovensko telekomunikacijsko omrežje v celoti avtomatiziralo, leta 1989 so v promet vključili prvo digitalno telefonsko centralo, šest let kasneje so priključili prvi ISDN priključek. Letos so v Telekomu Slovenije prvič preizkusili ATM povezavo, število telefonskih naročnikov pa je z današnjim dnem preseglo 700.000.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10