Sto let od smrti našega najbolj cenjenega pisatelja

Ivan bi moral biti župan Ljubljane, ne pa ta kr neki.

Cankar je bil v obdobju AO monarhije goreč zagovornik združevanja južnoslovanskih narodov, vendar je že takoj po koncu 1 vojne, ko so nas Srbi dobili za vojni plen, spoznal svojo napako. Spoznal je, da je veliko Slovencev pokleknili inželelo svoj narod in jezik podariti Srbom. Nekaj Cankarjevih objave v letu 1918, takoj po vojni: " To, kar Ilirci počenjajo, je že delirij. Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu", je dejal in še: "Ljudje so zdaj med nami - saj jih lahko vsaki dan slišite - ki bi nas najrajši prodali - kaj prodali - kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. Najbolj gnusni, res - gnusni! - pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot." Cankar je nekaj podobnega govoril na shodu svoje stranke konec oktobra 1918, tisti dan so ga našli hudo pretepenega, z razbito glavo. Priče so videle, da so ga pretepli trije srbsko govoreči moški, vendar je takratna kraljeva oblast zadevo prikrila, Cankar pa je čez dober mesec dni umrl "uradno" zaradi pijanosti....