Če je bil Šubičev nebotičnik ob svojem odprtju leta 1933 najvišja stavba na Balkanu in ena najvišjih v srednji Evropi, s svojimi 70 metri to že od leta 1993 ni več. Prvi ga je za dva metra prehitel WTC za Bežigradom. V zadnjih 15 letih pa poplava stolpnic: Situla, Atower, Intercontinental, Celovška dvojčka ali Spektra, Kristalna palača. V gradnji tudi Nordika in Emonika, s 114,2 metra pa bi bila Severnica najvišja.
A kot pravi Tadej Glažar, profesor za arhitekturo, so stolpnice, ki so višje od 12 nadstropij, stavbe, ki niso več v merilu človeka. "Stolpnice kot bivanjski ali delovni prostori niso potrebne, prinašajo stres, nezdravo delovno bivalno okolje, strah in tako naprej." To naj bi se, kot pravi, pokazalo v raziskavah, ki so jih opravili v 80. letih v ameriških računalniških podjetjih.
Načrtovani Stolp Severnica bo imel 21 nadstropij za poslovne prostore, v katerih bo prostora za približno 740 zaposlenih. Stolpnica bo umeščena med ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalno središče Aleja, na območje, ki se v zadnjih letih intenzivno urbanistično preoblikuje v novo poslovno središče mesta.
Kot nam je povedal Jan Pinterič, direktor investitorice projekta Stolp Severnica, gradbeno dovoljenje že imajo. "Gre za enostavno neke vrste zgolj pobudniški, ampak s strani investitorjev zgolj urbanizem, ki pa ima neverjetne kritike v vseh resnejših družbah," na to pravi Glažar.
Ker je stavba umeščena in posega v Pot spominov in tovarištva (PST), je država investitorju naložila vrsto strogih pogojev. Med drugim tudi zaščito drevoreda med gradnjo pod stalnim nadzorom arborista, petletno spremljanje in morebitno nadomeščanje dreves, pticam prijazne steklene površine, arheološki nadzor ter krajinsko ureditev, ki ohranja to območje kulturne dediščine.
Koliko je projekt vreden in kdaj bo zgrajen, pa zaenkrat še niso razkrili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.