Stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se zvišuje

"Alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na naše psihofizične sposobnosti in znatno poslabšajo možnosti za varno sodelovanje v prometu," je glavna misel, ki poganja kolesje akcije, katero koordinira agencija RS za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, policijo ter nevladnimi organizacijami.

Akcija Slovenija piha 0,0 bo potekala cel december, saj gre za zadnji mesec v letu, ki ga zaznamujejo številna praznovanja in zabave. V tem času bodo policisti do 31. decembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah, so sporočili z AVP.

Tisti vozniki, ki bodo do 20. decembra pri preizkusu alkoholiziranosti napihali 0,0, bodo imeli možnost sodelovati pri žrebu vstopnic za zdaj že tradicionalni koncert Policijskega orkestra z gostoma Tomislavom Jovanovićem – Tokcem (Dan D) in Neisho. Koncert bo 15. januarja 2020 v Kinu Šiška v Ljubljani. Med decembrskimi treznimi vozniki bo izžrebanih 250 prejemnikov dveh vstopnic za koncert.

V času akcije bodo aktivnosti inšpekcijskih služb, vladnih in nevladnih organizacij usmerjene v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in mesta, kjer se zadržuje več ljudi, so pojasnili na AVP.

Vpliv alkohola na naše sposobnosti je prepogosto podcenjen

Na AVP ugotavljajo, da so mnogi prepričani, da lahko normalno sodelujejo v prometu, vse dokler nimajo vidnih in vedenjskih znakov močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru. "Nekaterih posameznikov pa žal tudi takšno stanje alkoholiziranosti ne odvrne od udeležbe v prometu. Že brez alkohola je v prometu za nastanek tragičnih dogodkov dovolj le trenutek neprevidnosti, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi pa tveganja za takšne situacije še dodatno povečujejo," opozarjo.

Vplivi alkohola se pokažejo že s prvim popitim kozarcem – zmanjša se psihofizična sposobnost posameznika, spremeni se mišljenje, zaznavanje in ravnanje, je izpostavila v. d. direktorica AVP Vesna Marinko: "Pomembno zmanjša sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letošnjem letu znaša kar 1,55 promila ali gramov alkohola na kilogram krvi (0,73 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka)."

Če primerjamo z lanskim letom, se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali gram alkohola na kilogram krvi (0,1 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Lani je torej znašala 1,33 promila ali gram alkohola na kilogram krvi (0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali gramov alkohola na kilogram krvi (1,75 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka).

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je letos umrlo že 31 oseb

Statistika je bolj jasna, če jo primerjamo z lanskim letom. 31 mrtvih pomeni 55 odstotkov več kot lani, ko jih je umrlo 20. Kar 659 ljudi pa je bilo zaradi alkoholiziranih povzročiteljev lažje in hudo telesno poškodovanih. Obenem je zaradi vožnje pod vplivom drog sedem povzročiteljev – od teh so bili štirje tudi pod vplivom alkohola – povzročilo smrt osmih oseb. "To so podatki, ki nas vedno znova pretresejo in opomnijo, kako uničujoče posledice imajo alkohol in droge v prometu. Zato znova opozarjamo, da ste le s trezno glavo del odgovorne udeležbe v prometu. Prometna nesreča, povzročena zaradi zlorabe alkohola, ni nesreča, temveč tragedija, povzročena zaradi neodgovornega ravnanja posameznika. Ničelna toleranca do vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi mora postati predpogoj naše prometne kulture," ie za večjo varnost na slovenskih cestah prizadeva Vesna Marinko.

Akcije policije

Da ne bi sedli za volan, če smo pod vplivom substanc, se zavzema tudi policija. Zato bodi policisti med 2. in 31. decembrom 2019 po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. "Več pozornosti pa bomo v tem obdobju namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih," je poudaril vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun.

Poleg tega bodo poostreno nadzirali, kako gostinci spoštujejo zakon o omejevanju porabe alkohola. Preverjali bodo, v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki bodo kasneje pri nadzoru napihali več kot je dovoljeno, pred tem uživali alkoholne pijače. "Ob tem bomo kontrolirali tudi točenje alkohola mladoletnim osebam in alkoholiziranim posameznikom v različnih lokalih," je pojasnil Kapun in dodal, da so aktivnosti del evropsko usklajenega nadzora, poimenovanega Alcohol & Drugs, ki bo med 9. in 15. decembrom potekal v več evropskih državah in se mu pridružuje tudi slovenska policija.

V zadnjih letih se je sicer delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-odstotni delež vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Zaskrbljujoče pa je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. "Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje, kot dejansko. Sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč … " je konkreten vpliv alkohola na človeka opisal Kapun.

'Vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, je nedopustna in odveč'

Ker so vozniki, ki vozijo pijani, nezanesljivi in nevarni, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje Mojca Gobec poudarja, da je vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, nedopustna in odveč. Statistika o nesrečah pod vplivom škodljivih substanc pa je razlog za ukrepanje, je prepričana: "Do sedaj smo s skupnim ukrepanjem že dokazali, da se navade voznikov da spreminjati, kljub temu, da je potrebno vlagati veliko dela in da je to delo na dolgi rok. Mladi vozniki so že privzeli, da ne vozijo pod vplivom alkohola in se z zabav raje vračajo s treznim voznikom. Enako velja za odrasle priložnostne pivce. Vem, da nas čaka še veliko dela, vendar zaupam v naša skupna prizadevanja in aktivnosti na področju varnosti v cestnem prometu."

Do konca prejšnjega meseca se je namreč na slovenskih cestah zgodilo 1.348 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, kar je 1,9 odstotkov več kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.323 nesreč. V večini primerov so bila ob alkoholiziranosti vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom še: neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in nepravilno ravnanje pešcev.

Večina smrtno ponesrečenih udeležencev je tudi povzročiteljev nesreč

Od skupaj 31 smrtno ponesrečenih udeležencev jih je bilo 20 – to je kar 65 odstotkov – tudi povzročiteljev prometne nesreče. Letošnji podatki ob koncu novembra kažejo, da so največ prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki motornih vozil pod vplivom alkohola stari od 45 do 54 leti, in sicer šest, v katerih je umrlo devet oseb.

Letošnji najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel 72 let (lani 84 let), najmlajši pa le 15 let (lani 21 let). Oba sta bila pešca, pri čemer je starejši umrl pri hoji na regionalni cesti izven naselja, mlajši pa je prečkal avtocesto. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.

Zaradi vožnje pod vplivom drog umrlo 8 oseb

V letošnjem letu so povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi povzročili 67 prometnih nesreč (lani 81). Povzročili so 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 8 oseb (lani 6), od tega so bili 4 povzročitelji tudi pod vplivom alkohola. Hudo telesno poškodovanih je bilo 23 udeležencev (enako kot lani), lažje telesno poškodovanih pa 45 udeležencev (lani 50).

Obalno-kraška in pomurska statistična regija z največ prometnimi nesrečami zaradi alkohola

AVP je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, izstopata obalno-kraška s statistično 9,04 prometne nesreče in pomurska statistična regija s statistično 8,66 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Izstopajoči trend v teh dveh statističnih regijah se nanaša na zadnje tri leta. Vendar pa omenjeni regiji ne izstopata po umrlih v prometni nesreči povezani z alkoholom, po katerih pa prednjačijo koroška, goriška in zasavska statistična regija. "Najnižje število, statistično 3,86 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev beležimo v zasavski statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz pomurske, posavske in primorsko-notranjske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev," so pojasnili na AVP.

Agencija bo javnost ozaveščala tudi v središču Ljubljane in Maribora

V času nacionalne akcije bodo po vsej Sloveniji potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki in delavnice. Osrednji dogodek bo potekal 7. decembra 2019 na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na dogodku bodo obiskovalci lahko preizkusili demonstracijske naprave, kot so vrtavko, naletne tehtnice, 'alkoholna očala s poligonom'.

Podoben dogodek bo 13. decembra 2019 potekal tudi v Mariboru na Trgu svobode, sicer pa bo v nacionalni preventivni akciji sodelovalo 111 slovenskih občin.

AVP bo o vožnjo pod vplivom alkohola ozaveščala tudi na srednjih šolah, kjer bo izvedla preko 30 delavnic. Organizirala bo tudi 45 delavnic za odrasle.