Slovenija je ena izmed držav z najnižjo prijavno pojavnostjo novih diagnoz okužbe s HIV v svetu. Delež okuženih v Sloveniji v nobeni skupini prebivalcev, ki imajo v povprečju višje tvegana vedenja, ni presegel pet odstotkov, je za STA pojasnila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Na NIJZ ocenjujejo, da v državi živi približno 1000 ljudi z okužbo s HIV, približno desetina jih ne ve za svojo okužbo. Tiste, ki za svojo okužbo vedo, v veliki večini uspešno zdravijo. Okužbe tako ne morejo prenesti na druge, prav tako pa se jim izboljša kakovost življenja in podaljša življenjska doba, je poudarila Klavsova.
V Sloveniji je epidemija okužb s HIV po njenih besedah zelo dobro obvladana, saj se je stroka že od samega začetka hitro in učinkovito odzvala z uvajanjem na dokazih temelječih ukrepov preprečevanja in obvladovanja, ki so bila takrat na voljo. Prve diagnoze okužbe s HIV so v Sloveniji postavili leta 1985 pri nekaj osebah s hemofilijo, ki so prejemale okužene pripravke iz krvi. Naslednje leto so začeli testirati vso darovano kri, zabeležili prve primere aidsa in vzpostavili epidemiološko spremljanje okužbe s HIV, je pojasnila.

Kot je dodala, so leta 1993 po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije začeli spremljati spreminjanje deleža okuženih s HIV v priložnostnih vzorcih pri nosečnicah in pacientih dermatoveneroloških ambulant, ki so imeli bolezenske znake spolno prenosljivih okužb. Kasneje so sistem dopolnili še z osebami, ki injicirajo prepovedane droge, in moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Sloveniji je bila tako skozi leta po besedah Klavs vedno med državami z najnižjo prijavno pojavnostjo.
Letos diagnozo prejelo 27 oseb
Letos je do vključno 2. novembra diagnozo okužbe s HIV prejelo 27 oseb, kar je 15 primerov manj kot v celem letu 2024. Letos je bilo prijavljenih še deset primerov okužbe s HIV pri osebah, ki so se leta 2025 začele zdraviti ali so zdravljenje nadaljevale v Sloveniji in so diagnozo prejele že prej v tujini, kaže poročilo NIJZ.
Pogostost okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je nesorazmerno visoka, vendar so absolutne številke relativno nizke. Letos do vključno 2. novembra so na NIJZ prejeli prijavo osmih novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, od skupno 24 primerov pri moških.
Relativno nizko število novih diagnoz med to populacijo je predvidoma posledica uspešne kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja v skupnosti, takojšnjega začetka zdravljenja okuženih in dostopnosti PrEP za posameznike z zelo tveganim vedenjem. Letos do vključno 2. novembra je število novih diagnoz heteroseksualno prenesenih okužb prvič od začetka epidemiološkega spremljanja preseglo število novih diagnoz okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, so navedli na NIJZ.
Izziv pozne diagnoze
Med 27 prijavljenimi primeri novih diagnoz okužbe s HIV so letos zabeležili 17 poznih diagnoz. Po besedah Klavs čim bolj zgodnja postavitev diagnoze tako ostaja največji izziv. Kot je poudarila, je v Sloveniji opravljenih relativno malo testov na okužbo s HIV. "V zdravstvu bi morali posameznikom, ki imajo neko višje tveganje za okužbo s HIV, ponuditi test in poskrbeti, da se ti tudi izvajajo," je poudarila. Ocenila je, da bi potrebovali zelo dobro strategijo testiranja bolnikov z malo višjim tveganjem.
K zgodnejšim diagnozam pa bi lahko po njenem mnenju prispevala tudi digitalizacija epidemiološkega spremljanja okužb. Če se bi ti podatki sistematično beležili v realnem času, bi lahko epidemiologi spremljali, ali so bolniki s spolno prenosljivo okužbo prejeli tudi test za okužbo na HIV. Rezultate bi potem sporočali zdravnikom in jih pozvali, naj izboljšajo obseg testiranja v skupinah z večjim tveganjem, je poudarila Klavs.
Mojca Matičič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je kot glavni izziv izpostavila pomanjkanje mest, kjer bi se ljudje lahko testirali, in pomanjkanje kapacitet. Zavarovane osebe imajo prost dostop do ambulant za spolno prenosljive okužbe brez napotnice, vendar so te ambulante le v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, je dejala.





















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.