Nemški meteorolog Jan Schenk opozarja, da se po razmeroma svežem začetku julija nad Španijo in Francijo že znova kopiči zelo vroč zrak. Ta naj bi se v prihodnjih dneh začel širiti proti srednji Evropi. Po njegovih ocenah bi se lahko od sredine julija nad velikim delom Evrope ponovno oblikovala toplotna kupola, poroča focus.de.
Gre za obstojno območje visokega zračnega tlaka, ki deluje kot nekakšen pokrov. Zrak se pod njim spušča proti tlom, se pri tem dodatno segreva in preprečuje nastanek oblakov ter padavin. Ker vroč zrak nima kam uiti, se iz dneva v dan še dodatno segreva, vročinski valovi pa lahko trajajo tudi več tednov.
Če se takšna vremenska slika ponovno vzpostavi, meteorologi pričakujejo, da bodo temperature predvsem v zahodni in srednji Evropi znova dosegle med 35 in 40 stopinjami Celzija. Ob koncu vročega obdobja pa se zaradi ogromne količine nakopičene energije v ozračju znova poveča možnost silovitih neviht, toče, orkanskih sunkov vetra in hudourniških poplav.
Takšen razvoj dogodkov bi pomenil nadaljevanje vzorca, ki ga Evropa opaža že od začetka poletja. Najprej ekstremna vročina, nato kratkotrajna ohladitev z neurji, kmalu zatem pa nov vročinski val. Klimatologi opozarjajo, da prav to postaja ena od najbolj značilnih posledic segrevanja ozračja.
Peklenski junij
Junij 2026 si bomo v Evropi zapomnili predvsem po vročinskem valu, ki se je začel 17. junija. Temperature so v številnih državah presegle 40 stopinj Celzija, padli so nacionalni temperaturni rekordi, vročina pa je zahtevala tudi človeška življenja. WHO je do 1. julija poročala o več kot 2.000 presežnih smrtih, povezanih z vročino. Analiza organizacije World Weather Attribution je ocenila, da bi bil tako intenziven junijski vročinski val brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, praktično nemogoč.
Rekordi so padali po vsej Evropi. Francija je 23. junija doživela najbolj vroč dan od začetka meritev leta 1947, v kraju Pissos so izmerili 44,3 stopinje Celzija, Pariz pa je dosegel junijski rekord 40,9 stopinje. Nemčija je tri dni zapored popravljala državni temperaturni rekord in se ustavila pri 41,7 stopinje Celzija, več kot 250 vremenskih postaj pa je izmerilo najvišje temperature v svoji zgodovini. Avstrija je prvič v zgodovini meritev dva dni zapored presegla 40 stopinj, Madžarska je postavila nov državni rekord z 42 stopinjami, Češka je prvič izmerila 41,9 stopinje, rekordne temperature pa so zabeležili tudi Belgija, Irska, Danska, Luksemburg, Hrvaška in številne druge države.
Posledice niso bile le meteorološke. Zaradi vročine so zapirali šole, odpovedovali športne in kulturne prireditve, ustavljali železniški promet, poškodovali so se asfalt in ceste, izpadala je električna energija, v številnih državah so divjali gozdni požari in sledila silovita neurja. V Franciji so zaradi vročine zaprli več sto šol, ustavili delovanje treh jedrskih elektrarn, zabeležili več deset tisoč nujnih intervencij ter približno tisoč dodatnih smrti že do konca junija. V Nemčiji so zaradi vročine evakuirali dom za starejše, talil se je asfalt, poškodovale so se avtoceste in železniška infrastruktura, zdravstvene oblasti pa so do 21. junija poročale o najmanj 810 smrtih, povezanih z vročino.
Vročina postaja gospodarski in infrastrukturni problem
Če je bila ekstremna vročina nekoč predvsem zdravstveni in vremenski problem, danes vse bolj postaja tudi gospodarski. Francija po rekordnem juniju že ocenjuje prve gospodarske posledice, analitiki pa opozarjajo, da vročinski valovi postajajo strukturno tveganje za evropsko gospodarstvo.
Najbolj neposredne posledice so vidne na terenu. Gradbeni delavci so morali zaradi nevarnih temperatur skrajšati delovni čas ali delo prestaviti na zgodnje jutranje ure. Pekarne brez klimatskih naprav so začasno zaprle vrata, številna podjetja pa so prilagodila delovni čas, da bi se izognila najbolj vročemu delu dneva.
Največjo ceno pa plačuje kmetijstvo. Francoska ministrica za kmetijstvo Annie Genevard pričakuje občuten padec pridelka pšenice in koruze. Med vročinskim valom je pogin perutnine presegel običajne vrednosti za kar 1200 odstotkov, oblasti pa so morale izjemoma dovoliti, da so kmetje poginule živali pokopavali na svojih kmetijah, saj predelovalni obrati niso zmogli tolikšnega števila poginov, je poročal The National.
Posledice niso omejene le na kmetijstvo. Po analizi zavarovalniške skupine Allianz se delovna storilnost pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija zmanjša za približno tri odstotke za vsako uro dela. K temu je treba prišteti še slabši spanec zaradi tropskih noči, več bolniških odsotnosti, večjo porabo električne energije in večjo obremenitev zdravstvenega sistema.
Nizozemska banka ING opozarja, da so vročinski valovi iz vremenskega dogodka postali makroekonomski dejavnik. Po njihovih ocenah so vročina, suša in druge podnebne ujme evropsko gospodarstvo lani stale približno 0,3 odstotka gospodarske rasti.
"Neprijetna resnica je, da so vročinski valovi tiho prerasli iz vremenskega dogodka v makroekonomsko spremenljivko. Termometer postaja eden od kazalnikov gospodarskega dogajanja," opozarjajo analitiki ING.
Rekordne temperature razkrivajo tudi, da evropska infrastruktura ni bila zgrajena za takšno podnebje. V Franciji so zaradi pregrevanja rek začasno ustavili delovanje treh jedrskih reaktorjev, saj voda ni bila več dovolj hladna za učinkovito hlajenje. Zaradi preobremenitve omrežja in staranja podzemnih kablov je brez elektrike ostalo več deset tisoč gospodinjstev.
V Nemčiji so se zaradi vročine deformirale železniške proge, pokal je asfalt na avtocestah, ponekod so morali ustaviti tramvajski promet, poročali so celo o steklu, ki je padlo iz okvirja, ki je popusti sredi vročine. Podobne težave so se pojavile tudi v Belgiji, kjer so zaradi mehčanja asfalta izvajali nujna popravila cest.
Evropa je vlagala predvsem v zmanjšanje izpustov
Junijski vročinski val je odprl še eno pomembno razpravo. Evropska unija je zadnja leta večino podnebnih sredstev namenjala zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, precej manj pa prilagajanju na podnebne spremembe.
Po podatkih Evropske komisije je bilo med letoma 2021 in 2025 72 odstotkov vseh podnebnih sredstev namenjenih zmanjševanju emisij, le 18 odstotkov pa prilagajanju na posledice segrevanja, navaja Reuters.
Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra priznava, da se mora Evropa zdaj veliko bolj posvetiti tudi prilagajanju.
Poljski državni sekretar za podnebje Krzysztof Bolesta pa opozarja, da podjetja danes dobijo številne finančne spodbude za zmanjševanje emisij, skoraj nobenih pa za prilagajanje na vročino.
Račun pa bo znašal stotine milijard evrov. Allianz ocenjuje, da bi lahko Francija med letoma 2026 in 2030 zaradi ekstremne vročine utrpela približno 240 milijard dolarjev gospodarske škode, Italija okoli 147 milijard, Nemčija 131 milijard, Španija pa 120 milijard dolarjev.
Toplotna kupola nastane, ko območje visokega zračnega tlaka dlje časa ostane nad določenim geografskim območjem. Ta sistem deluje kot atmosferski pokrov, ki ujame vroč zrak blizu tal in preprečuje njegovo kroženje ali dviganje v višje, hladnejše plasti ozračja. Zaradi tega se zrak pod kupolo nenehno stiska in dodatno segreva, kar vodi do dolgotrajnih in intenzivnih vročinskih valov, ki lahko trajajo več dni ali celo tednov.
World Weather Attribution je mednarodna znanstvena pobuda, ki združuje klimatologe in meteorologe z namenom hitre in strokovne analize ekstremnih vremenskih dogodkov. Njihov glavni cilj je ugotoviti, v kolikšni meri so določeni vročinski valovi, poplave ali suše posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. S pomočjo računalniških modelov primerjajo trenutno podnebje s simulacijami sveta brez povečanih emisij toplogrednih plinov, s čimer lahko znanstveno utemeljijo vpliv človekovega delovanja na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov.
Jedrske elektrarne za svoje delovanje potrebujejo ogromne količine vode za hlajenje reaktorjev. Večina teh elektrarn vodo črpa iz bližnjih rek. Ko temperature vode v rekah zaradi ekstremne vročine narastejo nad določeno mejno vrednost, voda postane neučinkovita za hlajenje, hkrati pa morajo elektrarne upoštevati okoljske predpise, ki omejujejo temperaturo vode, ki se po procesu hlajenja vrne nazaj v reko, da ne bi ogrozili vodnega ekosistema. Zaradi teh omejitev so upravljavci pogosto prisiljeni zmanjšati proizvodnjo električne energije ali popolnoma ustaviti delovanje reaktorjev.
Prilagajanje na podnebne spremembe (ang. climate adaptation) zajema ukrepe, s katerimi se družba, gospodarstvo in infrastruktura pripravijo na neizogibne posledice segrevanja ozračja. Medtem ko se zmanjševanje emisij osredotoča na vzrok problema, se prilagajanje osredotoča na blaženje škodljivih učinkov. To vključuje na primer gradnjo bolj odpornih cestnih površin, ki se ne deformirajo pri vročini, ozelenjevanje mestnih središč za zmanjšanje učinka toplotnih otokov, izboljšanje sistemov za upravljanje z vodnimi viri v času suše ter prilagajanje kmetijskih praks za pridelavo kultur, ki so bolj odporne na visoke temperature.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.