Strah – glavni problem krvodajalstva in darovanja organov mladih

Najkrajši odgovor, zakaj je darovanje krvi in organov pomembno, je že znana poved: ker rešuje življenja. Kri je namreč nenadomestljiva tekočina, brez katere marsikatera veja medicine danes ne bi delovala in bi se mnogo življenj prehitro končalo. "Transfuzijo največkrat dobijo bolniki, ki imajo pomanjkanje krvi oziroma njenih sestavin, bolezni krvotvornih organov, bolniki z rakom, poškodovanci v različnih nezgodah in pri operativnih posegih," je pojasnila vodja projekta Epruvetka Urša Vodopivec.

Darovanje krvotvornih matičnih celic pogosto omogoča bolnikom s krvnimi boleznimi edino pravo možnost za popolno ozdravitev. "S to metodo zdravimo več kot 70 malignih in nemalignih bolezni," je izpostavila vodja Epruvetke Vodopivčeva. Darovanje oziroma transplantacija organov pa je pomembna predvsem, ko odpovedo vsi drugi medicinski pristopi. "Torej, ko bolnikov organ ni več zmožen opravljati življenjskih funkcij," je poudarila vodja.

In prav zato, da Slovenci ne bi pozabili, kako pomembno je darovanje oziroma bi se bolje seznanili s to tematiko, so mariborski študenti medicine pred dobrimi 10 leti začeli projekt Epruvetka. Trenutno ga vodi petčlanska organizacijska ekipa, v kateri ima vsak član svoje zadolžitve – od organizacije predavanj in promocij do vodenje socialnih omrežij. Ostali člani lahko predavajo ali sodelujejo na promocijah krvodajalskih akcij. "Že 10 let nam s strokovnim vodenjem pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino na UKC Maribor pomaga mentorica Erika Kavaš, dr. med. Sodelujemo pa tudi z drugimi ustanovami – Zavodom za transfuzijsko medicino RS, Rdečim križem Slovenije, Slovenijo Donor, Slovenijo-transplant in Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo," je naštela Vodopivčeva.

Problem krvodajalstva je staranje slovenskega prebivalstva, krvotvornih matičnih celic pa ujemanje darovanih tkiv s prejemnikom

Po navedbah ekipe Epruvetka kri daruje približno 100.000 Slovencev na leto, kar za zdaj še omogoča, da smo v Sloveniji s krvjo samozadostni. "Problem pa je, da se naša populacija krvodajalcev stara oziroma se bliža zgornji starostni meji darovanja – 65 let. Zato je za prihodnost krvodajalstva v Sloveniji ključnega pomena, da izobražujemo mlade in jih na ta način spodbudimo k rednemu darovanju krvi," je poudarila urednica, avtorica in bivša vodja projekta Epruvetka Iva Jajčevič.

Kot nam je povedala Jajčevičeva, je zgodba o darovanja krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga bolj zapletena. Problem je namreč ujemanje darovanih tkiv s prejemnikom, kar oteži najdbo ustreznega darovalca. "Da bi te možnosti izboljšali, je tako zelo pomembno, da nas je čim več vpisanih v register potencialnih darovalcev Slovenija Donor. Vpis v register je mogoč do 40. leta starosti, darujemo pa lahko vse do 60. leta," je pojasnila Jajčevičeva.

Do 31. avgusta 2020 je bilo v register vpisanih 20.431 potencialnih darovalcev, vendar zaradi problematike ujemanja jih lahko daruje zgolj 0,3 odstotka. "Tako je do 5. avgusta 2020 le 75 darovalcev iz registra lahko darovalo krvotvorne matične celice," je navedla podatke Jajčevičeva. 

Kako postanem darovalec?

Lahko se tudi odločimo, da bomo potencialni darovalec organov po smrti. Našo odločitev zapišejo predstavniki Slovenija-transplant v svojo bazo podatkov, ki ostane nevidna vse do vpisa smrti, je razložila Jajčevičeva: "Izpolnimo obrazec, da želimo biti darovalec organov in ga priporočeno pošljemo po pošti na Slovenija-transplant. Od novembra 2018 je možna tudi elektronska opredelitev, ki je močno zvišala število darovalcev. Pristopno izjavo darovalca organov lahko izpolnimo pri pooblaščeni organizaciji oziroma za to pooblaščeni osebi ali s pomočjo spletnega digitalnega potrdila preko eUprave."

Za potencialnega darovalca organov se lahko opredelijo vse osebe po dopolnjenem 15. letu. "Želela bi poudariti, da v kolikor se posameznik kasneje premisli, lahko vedno prekliče svojo izjavo in izbrisali ga bodo iz baze," je dodala Jajčevičeva.

Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna oseba, do 65. leta, ki ima več kot 50 kilogramov in se na dan darovanja dobro počuti oziroma je popolnoma zdrava. Ženske lahko darujejo vsake štiri mesece, moški pa vsake tri. "Izredno pomembno je, da ne prihajamo na odvzem tešči," je poudarila Jajčevičeva.

V register Slovenija Donor, torej register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, se lahko vpišejo vse zdrave osebe med 18. in 40. letom, ki morajo imeti najmanj 50 kilogramov. "Najlažje je, če po elektronskem naslovu Slovenija Donor posredujejo svoje podatke z naslovom prebivališča, kamor bodo prejeli paket za vpis z dvema vatiranima palčkama za bris ustne sluznice in pristopno izjavo z vprašalnikom. Vsebino pošljejo nazaj na Zavod za transfuzijsko medicino. Poštnina je brezplačna," je še svetovala Jajčevičeva.

Ekipa Epruvetka sicer opaža, da se mladi precej raje odločijo za posmrtnega darovalca organov, kot pa da bi se vpisali v register Slovenija Donor, torej da bi postali darovalci krvotvornih matičnih celic. "Verjetno je tukaj še vedno močno ukoreninjena podoba starega načina jemanja krvotvornih matičnih celic – odvzem iz križnice z iglo. Vendar jih od leta 2009 večinoma odvzemajo iz venske krvi," je zatrdila Jejčevičeva.

Glavni problem motiviranja mladih

Ekipa Epruvetke je ugotovila, da je največji problem strah pred darovanjem ali slabe izkušnje z njim. Obenem menijo, da so mladi slabše informirani o resničnih potrebah po oskrbi s krvjo in organov ter pomenu darovanja nasploh. "Pri mladih je pogostejši tudi začasni odklonilni odnos do darovanja, na primer potovanja v tropske kraje, tetovaže, uhani ..." je izpostavila Vodopivčeva.

In kakšne rešitve ponujajo mariborski študenti medicine, kako povečati zanimanje za darovanje? Prav v okviru Epruvetke si prizadevajo k ozaveščanju mladih s predavanji. Organizirajo jih na srednjih šolah, kakor tudi promocije na krvodajalskih akcijah in drugih javnih dogodkih. "V zadnjih letih pripravljamo tudi krajše izobraževalne objave na socialnih omrežjih. Menimo pa, da se v medijih še vedno premalo izpostavlja pomen darovanja," je poudarila Vodopivčeva.

Kako uspešna je ekipa Epruvetka pri svojem delovanju?

Epruvetkini študenti predavajo od 1000 do 1500 dijakom na leto. Želijo si, da bi predavanja začeli izvajati po vsej Sloveniji. "Večkrat letno sodelujemo tudi na študentskih krvodajalskih akcijah, na katerih opažamo, da k našim stojnicam pristopa vedno več ljudi. S pojasnilom in nagovorom mimoidočih smo pripomogli k večjemu vpisu v nacionalne registre pod okriljem Slovenija Donor in Slovenija-transplant. Opažamo tudi, da preko socialnih omrežij lažje pristopamo do mladih," je dejala Vodopivčeva.

Ker so v vseh letih svojega delovanja ugotovili, da je ravno pomanjkanje informacij razlog, ki v ljudeh vzbudi strah pred darovanjem, saj predstavlja nekaj neznanega, so napisali knjižico oziroma kompendijo o darovanju krvi, krvotvornih matičnih celic in organov in ji dali naslov Vse po korakih o darovanju. "V njej želimo širši populaciji ponuditi vse pomembne informacije v zvezi z darovanjem krvi, krvotvornih matičnih celic in organov na enem mestu. Zajeli smo predvsem razlago osnovnih pojmov, zakaj je darovanje pomembno, komu na ta način pomagamo in kako je videti sam postopek darovanja oziroma kaj lahko darovalci pričakujejo. Upamo, da bomo z njim odgovorili na številna vprašanja oziroma dileme in razbili strahove, ki se pojavljajo pri posameznikih ter jih spodbudili k darovanju," je glavni cilj izpostavila Jajčevičeva.

Vpliv covida-19 na krvodajalstvo in darovanje

Za konec nas je zanimalo, kako je z darovanjem zdaj, ko je na pohodu novi koronavirus? Jajčevičeva je povedala, da epidemija ni obšla niti dejavnosti darovanja, ki je doživelo udarec. Moralo se je prilagoditi novim razmeram, da bi darovalci in prejemniki zanesljivo ostali zaščiteni pred prenosom koronavirusa. "Največ sprememb je na področju krvodajalstva. Odvzemi v času epidemije potekajo po sistemu predhodnega telefonskega naročanja, kjer nas hkrati tudi povprašajo o dopolnjenih kriterijih darovanja v povezavi s covidom-19. Zaradi spreminjajočih razmer se sproti prilagajajo tudi ti dodatni kriteriji za krvodajalstvo, ki jih lahko spremljate na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino," je strnila Jajčevičeva.