Strah v šolah: Poklukar odredil izredni nadzor nad delom Policije

Bi morala Policija in okrožno državno tožilstvo ob grožnjah s streljanjem na šolah ukrepati drugače? Zaradi počasnega preiskovanja in komunikacije, ki je sprožila preplah, je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar po naših informacijah odredil izredni nadzor nad delom Policije. Kasneje so slednje potrdili tudi na notranjem ministrstvu.

"Minister je danes na podlagi 6. člena Zakona o organiziranosti in delu v Policiji in drugega odstavka 9. člena Pravilnika o usmerjanju in nadzoru policije odredil izredni nadzor nad delom Policije v zvezi s komentarjem, ki je bil 2. aprila 2024 objavljen na enem od spletnih portalov, da se bo na eni od slovenskih šol 10. aprila 2024 zgodilo streljanje," so sporočili.

Kot so pojasnili, je namen nadzora preveriti zakonitost in strokovnost opravljanja policijskih nalog in policijskih pooblastil na področju temeljnih dolžnosti policije za varovanje življenja in osebne varnosti ljudi ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih ravnanj. Ob tem pa bodo preverili tudi zakonitost in strokovnost aktivnosti Policije na področju obveščanja javnosti.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je sporočil, da podpirajo odločitev notranjega ministra o strokovnem nadzoru Policije, ki je nujen. Ob tem pa je zagotovil tudi, da ukrepi, ki bodo sledili, ne bodo le individualni, temveč da bodo sistemski. "Z njimi bomo zagotovili, da se kaj takega ne ponovi več."

Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade na vprašanje, ali so razpravljali tudi o komunikaciji Policije v zvezi z grožnjo in kdo nosi odgovornost, če se izkaže, da je bila ta neprimerna, dejal, da ni trenutek za iskanje krivca in tega, ali je Policija ravnala prav. "Mislim, da je ključen nauk zgodbe, da se starši zavedamo tudi svoje odgovornosti, ali dovolj dobro komuniciramo s svojimi otroki na temo varnosti," je dejal Arčon.

Minister Darjo Felda je po seji vlade dejal, da komunikacijo Policije težko komentira, saj ima "vsak svoje pristojnosti". Meni, da je "daleč od tega", da bi moral minister za notranje zadeve Poklukar odstopiti, če se izkaže, da je šlo za nepravilnosti. Poudaril je, da je najbolj pomembno, da je pouk v šolah očitno tekel normalno.

Kot smo poročali, ljubljanska Policija ni uradno ali zakonito zahtevala podatkov uporabnika, ki je zapisal neprimeren komentar, da se bo v Sloveniji 10. aprila ponovil strelski napad, kot je bil v šoli na Finskem. Vprašanja o tem, zakaj niso že sami poslali zahteve za pridobitev teh informacij, smo naslovili tudi na okrožno državno tožilstvo. Ti so nam odgovorili, da je komunikacijske podatke s spleta po 149.b členu Zakona o kazenskem postopku mogoče pridobiti zgolj na podlagi sodne odredbe, ki jo preiskovalni sodnik izda na obrazložen predlog državnega tožilca. Dodali so, da s strani Policije niso pejeli pobude ali ugotovitev, ki bi vsebovale vse zbrane dokaze in podatke za vložitev takšnega predloga. 

Kritike ravnanja Policije se medtem vrstijo. Kako bi moralo potekati obveščanje šol in javnosti v primeru takšnih groženj? Je Policija naredila napako? "Napaka je bila v tem, da smo posameznikom prepustili, da so obveščali posameznike," je v oddaji 24UR ZVEČER poudarila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. Kritična je do celotnega sistema, tudi do tega, kako je prihajalo do odločitev in informiranja.

"Zdi se mi primerno, da smo zavodi obveščeni, ko obstaja najmanjši sum, da bi bilo lahko kaj narobe," je dejala. Zato bi pričakovala, da bi se odločujoči, ko je bila Policija 2. aprila obveščena o zapisu in če je ocenila, da je treba ukrepati, sestali in dogovorili z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter skupaj našli rešitev, na kakšen način obveščati zavode.

In kako delo Policije ocenjuje profesor na Fakulteti za varnostne vede Srečko F. Krope? Meni, da je bilo sporočilo Policije korektno in pravilno. "Izbrana je bila pot Policija – ravnatelji osnovnih šol, ki pa so nato obveščali dalje," pravi ter ob tem dodaja, da bi obvestilo med prebivalstvom završalo ne glede na to, kako bi bilo napisano. "Vse reakcije pa so povsem običajne, saj gre za reakcije navadnih ljudi na neobičajne dogodke," dodaja.

A Miheličeva je v oddaji prebrala tudi zapis ravnateljice, ki pravi, da vse šole niso bile obveščene prek policijskih uprav, kot so sprva trdili. Prav tako pa da tudi poostrenega policijskega nadzora, ki so ga pristojni zagotavljali ob razkritju informacije o domnevni grožnji, niso bile deležne vse slovenske šole. "Obveščanje o tako pomembnih zadevah, kot je morebitna grožnja, morebitno ogrožanje učencev, je treba obravnavati z vso resnostjo. Sistemska pot mora biti takšna, da ne vznemiri javnosti, pa vendar mora zagotoviti preventivno ravnanje," je jasna.