'Strah pred jedrsko energijo je naredil veliko škode'

Jedrski reaktor NEK je tlačnovodnega tipa, njegova termična moč pa 2000 MW. Reaktor  ameriškega proizvajalca Westinghouse – ki se je sicer v zadnjih letih znašel v hudih škripcih, bankrotiral in se spet vrnil med žive – slovi po svojih pasivnih varnostnih sistemih, kar pomeni, da ne potrebuje nič drugega kot gravitacijo za svoje delovanje. "Brez vpletanja človeka se bo ustavil, kar se denimo v Černobilu ni zgodilo," pojasnjuje vodja proizvodnje Gorazd Pfeifer.

O zgodovini nakupa in razlogih za takšno odločitev takratne SFRJ je več povedala Ida Novak Jerele, ki v elektrarni kot tiskovna predstavnica dela že od konca osemdesetih let. "Na mednarodni razpis so se prijavili ameriško, nemško in sovjetsko podjetje. Sovjetska zveza je kot ponudnik odpadla, ker je menda hotela neki predhodni sporazum in ni upoštevala postopkov razpisa. V tehtanju med ameriško in nemško tehnologijo sta presodila robustnost in pasivni varnostni sistem ameriškega reaktorja." Pfefier pa ob tem dodaja, da se je pri odločitvi treba zahvaliti visoko usposobljenim in v svetovnem merilu priznanim jugoslovanskim strokovnjakom, ki so takratnemu političnemu vodstvu znali dobro svetovati pri končni odločitvi. K sklepanju posla pa je, tako Pfeifer, botrovala tudi ameriška odločitev, da je Jugoslavija najbolj vzhodna država, kjer še dovolijo prodajo jedrske energije.

Popolna simulacija

Po več kot uri zanimivega pogovora o jedrski energiji je bil čas za ogled elektrarne. "Imate pri sebi telefon?" naju je vprašala gospa Ida, in ko sva temu pritrdila, nama je naročila, naj napravi pustiva v zaklenjeni sejni sobi. Najprej smo obiskali kontrolno sobo reaktorja. Ne gre za čisto pravo kontrolno sobo, temveč za simulacijsko sobo, ki pa je njena popolna kopija. "Njen namen je, da se operaterji v njej počutijo, kot da so v pravi kontrolni sobi. Želimo vzpostaviti popolnost," pove Pfeifer. Ko se odprejo glavna vrata sobe, se zasliši zvok turbine in pred nami se pokažejo komandne plošče z mnoštvom gumbov, stikal, monitorjev in prikazovalnikov vrednosti. V tej sobi sva si s fotografom poskušala zapomniti čim več podrobnosti in nato simulacijsko sobo primerjati s pravo.

Ko smo se naposled le približali pravi kontrolni sobi, zvok turbin ni bil več le zvočna simulacija. Westinghousova mašinerija je namreč glasno poganjala in glušila okolico. Pred vhodom v sobo sva ostala tudi brez fotoaparatov. Kakršnokoli fotodokumentiranje kontrolne sobe je namreč prepovedano. In res. Soba je identična. Enako število ekranov, stikal, sedežev, omaric in celo luči. Edina razlika: na položaju je bilo pet operaterjev. Vsak pokriva svoj del sobe. Reaktor operater, operater ostalih sistemov, dodatni operater ostalih sistem, glavni operater in vodja izmene, našteva Novak Jerele. "Zunaj sobe so še strojniki in lokalni operaterji. V ekipi imamo kemika, radiologa, tri gasilce ter varnostnike."

Operaterji delujejo po principu vnaprej odobrenih postopkov, kar pomeni, da pri delu niso avtonomni. "Imamo par tisoč postopkov. To je bistvo treninga. Za vsak alarm pride nek papir, ki ga je potrebno pregledati," nam je, ko je bil v simulacijski sobi še del spremstva, povedal Pfeifer. Kot so nama razložili, je glavni razlog, da je večina stvari v kontrolni sobi ostala analogna, varnost pred potencialnimi kibernetskimi napadi.

"Ljudi spravljamo v stresne situacije"

Kot pri vseh dejavnostih, kjer ima prste vmes človeška roka, je tudi v jedrski industriji treba v obzir vzeti človeški faktor. Zelo pomembna je psihologija ljudi, ki so na ključnih položajih. Vsak operater in vzdrževalec, ki prihaja v stik z materiali, je na letnem zdravniškem pregledu, v sklopu katerega poteka tudi pogovor s psihologom. "Pri nas je vzpostavljen intenziven trening. Takrat tudi spremljamo ljudi in jih spravljamo v t. i. stresne situacije, zato da vidimo njihov odziv," politiko usposabljanja kadrov utemeljuje Pfeifer. Vsak operater ima vsaj štiri tedne konkretnega treninga na leto. Kot pravijo v elektrarni, gre po eni strani gre za zelo monotono delo, po drugi strani pa zelo hitro lahko nastane ekstremno stresna situacija. Ob tem gre za izmensko delo in nočne izmene lahko kritično vplivajo na določene ljudi. Trening za mlade tehnike traja tri do pet let. "Pri nas so tudi taki, ki so celo delovno dobo opravili v komandni sobi in odšli penzijo povsem fit," pove Ida Novak Jerele.

Upanje na JEK2 in energetsko neodvisnost

"Po zadnjih podatkih o stanju energetike je slovenska samozadostnost 84-odstotna. Kot država gremo v smer, ki ni varna, saj če nimaš vode, hrane in elektrike, so govorjenja o suverenosti mogoče malo dvomljiva," razmišlja Novak Jereletova in dodaja, da je prihodnost Slovenije glede na dosedanje izkušnje kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije.

V NEK ob tem opozarjajo na praktične težave z obnovljivimi viri. Kot primer navajajo Nemčijo. "Če gredo v Nemčiji v zapiranje vseh jedrskih elektrarn, izgubimo visoko tehnično nemško kulturo, ki so jo vzgajali dolga dolga leta," je prepričan Pfeifer, ki meni, da zahodne države delajo veliko napako, ko jedrsko industrijo selijo drugam, v neizkušene države, kjer je treba jedrsko kulturo še zgraditi.

Nemčija se je namreč po fukušimski katastrofi odločila, da bo šla v zapiranje elektrarn. "Šlo je za zelo politično odločitev, sedaj pa posledično kupujejo električno energijo in beležijo visoke izpuste ogljikovega dioksida. Hkrati pa ne spadajo med tiste, ki bi imeli poceni električno energijo, ne za gospodinjstvo ne za gospodarstvo," izpostavlja vodja proizvodnje NEK.

Strah pred jedrsko energijo je tako po mnenju delavcev v industriji naredil veliko škode, ne samo gospodarski panogi, ampak predvsem okolju. Izkušnje, tako pozitivne kot negativne, so jedrsko industrijo spremenili v industrijo sodelovanja. Kot poudarjata sogovornika, je skupni, tako poslovni kot varnostni, interes vseh elektrarn na svetu delitev in ne prikrivanje podatkov. Za države na tem področju znanje in izkušnje vseskozi izmenjujejo. "Hodimo na Kitajsko, Japonsko, v Ameriko, Rusijo ..."

Hodimo skozi ploščad, stopnice, hodnike, asfaltirane poti ... Kompleks jedrske elektrarne Krško se zdi velik, sploh ko je na sporedu opoldanska pripeka, na glavi nosiš zaščitno čelado in se vzpenjaš na točke, s katerih se sicer ponuja odličen razgled na celotno področje NEK. Naš fotograf izkoristi odlično priložnost za fotografiranje ’jedrske panorame’. Ravno, ko se bližamo izhodu, nova skupina osončenih delavcev odhaja v senco, s potnih čel snema čelade in si polni baterije za drugo polovico izmene. Elektrarna pa dela, neumorno. 24 ur. 7 dni v tednu. 365 dni v letu. Na polni moči. 696 megavatov.