'Strahove žrtev je treba vzeti zelo resno. Poznajo storilca in znajo predvideti, česa je sposoben'

Nasilje v družini je veliko pogostejše, kot ljudje mislijo. Kar vsaka četrta ali peta ženska naj bi doživljala nasilje. Veliko nasilja v družini je prikritega, se dogaja za štirimi stenami, da okolica zanj sploh ne ve, dokler se ne zgodi nekaj tragičnega, je povedala svetovalka Društva za nenasilno komunikacijo Tjaša Hrovat.

"Velikokrat so ljudje zelo presenečeni, ko izvedo za nek primer. Povedo, da je storilec deloval kot miren in urejen človek," je opisala Hrovatova. Kot je povedala, je po njihovih izkušnjah in tudi ugotovitvah raziskav večina povzročiteljev nasilja v družini moškega spola, celo med 90 in 98 odstotkov.

Žensk, ki bi povzročale nasilje, je zelo malo in tudi v teh primerih v veliki večini ne gre za nasilje nad partnerjem, temveč nad otroki.

Hrovatova je izpostavila, da se nasilje običajno stopnjuje. "Naše izkušnje kažejo, da tam, kjer povzročitelju nihče ne pove, da je nasilje nesprejemljivo, se to večinoma stopnjuje in se ne ustavi. Redko kateri povzročitelj nasilja sam pri sebi ugotovi, da je to, kar počne, narobe, in preneha. Od nasilja imajo namreč koristi, podredijo si žrtev," je pojasnila.

Prav zato je po svetovalkinih besedah pomembno, da vse uradne institucije in tudi družba dajejo jasno sporočilo, da je nasilje nedopustno in ga je treba ustaviti. "Ko so povzročitelji prvič soočeni s tem, da dobijo prepoved približevanja, so v kazenskem postopku, gredo zaradi svojega ravnanja lahko v zapor, torej s konkretnimi posledicami svojega nasilja, pogosto nehajo povzročati nasilje oz. ga bistveno zmanjšajo," je pojasnila Hrovatova.

Svetovalka Društva za nenasilno komunikacijo je poudarila, da morajo strokovni delavci, ki obravnavajo primere nasilja v družini, vedno zaupati presoji žrtve glede tega, kako nevaren je lahko povzročitelj nasilja v družini. "Zelo resno je treba vzeti strahove žrtve. Žrtev vedno najbolje pozna povzročitelja in zna predvideti, česa je sposoben," je pojasnila.

So pa tudi določeni "dejavniki tveganja", po katerih lahko strokovni delavci utemeljeno verjamejo, da lahko pride do najtežjih kaznivih dejanj. "Na primer, če nasilje traja že dlje časa, če je žrtev že večkrat neuspešno poskušala ukrepati, če so že bili poskusi davljenja, dušenja, če povzročitelj grozi s smrtjo, ima doma strelno orožje. Kup dejavnikov je, po katerih lahko utemeljeno ocenimo, da je žrtev zelo ogrožena," je naštela.

Povzročitelji nasilja so zelo raznolika skupina. Po besedah Hrovatove so edina stvar, ki druži veliko večino povzročiteljev nasilja v družini, prepričanja, s katerimi opravičujejo in si dovoljujejo uporabo nasilja, na primer, da je nasilje primeren način za dosego svojega cilja.

Mnogi so sicer bili v primarni družini žrtve nasilja in so kasneje postali povzročitelji, njihovo vedenje je naučeno. A kot je izpostavila Hrovatova, "naučeno vedenje je mogoče tudi spremeniti".

Slovenijo sta danes pretresla dva primera nasilja. V nasilnem dogodku, ki se je zgodil v mariborskem blokovskem naselju na Pobrežju, je umrla 38-letna ženska, 58-letna ženska je bila ranjena. Policisti pa so drugo 38-letno žensko pridržali zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora in poskusa umora. Neuradno naj bi šlo za mamo in hčeri.

Pred stanovanjskih blokom v Zagorju ob Savi pa je 50-letni moški v sredo napadel 53-letno žensko in jo tako poškodoval, da je na kraju umrla. Osumljeni, ki je v policijskem pridržanju, je bil partner hčere umrle in je imel veljaven ukrep prepovedi približevanja partnerki.