"Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino. Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol," je Aleš Štrancar v petek pripisal na omrežju X ob povezavi na članek z enega s slovenskih spletnih portalov, za katerimi stoji.
Golob zgrožen in osebno prizadet
"Predsednik vlade je zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem, in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji," so danes za medije zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Menijo, da lahko takšen zapis "resno ogrozi varnost predsednika vlade in njegovih bližnjih". Dodali so, da je "še toliko bolj zaskrbljujoče, da takšne izjave prihajajo od nekoga, ki se v slovenski družbi predstavlja kot ugleden gospodarstvenik in je hkrati lastnik slovenskih medijev, ki bi morali biti zgled odgovornega, spoštljivega in verodostojnega javnega komuniciranja".
Žaljivi zapis ima po mnenju Policije potencialno elemente kaznivih dejanj
Policija je na vprašanje, ali preverja obstoj sumov groženj oziroma drugega kaznivega dejanja v zvezi z zapisom, odgovorila, da so pri pregledu objave ugotovili, da "bi v tem primeru, kjer gre za nespodobne, nesprejemljive oz. žaljive ali neprimerne zapise in objave, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju kazenskega zakonika ter varujejo čast in dobro ime".
Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve, ki pa, skladno s 168. členom zakonika, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca, so pojasnili.
Zasebna tožba pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se odloči, ali bo začel s postopkom zoper storilca, torej vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Če bi se oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben njegov predlog.
Dodali so, da je pri kaznivem dejanju grožnje bistveno, da dikcija "kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo" pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti, so dodali. Če bodo zaznali kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili.
Podpredsednik vlade meni, da gre za odkrito spodbujanje nasilja
Minister za finance Klemen Boštjančič pa je opozoril, da gre pri zapisu Štrancarja, sicer podjetnika s političnimi ambicijami in povezavami, za "odkrito spodbujanje nasilja".
Spomnil je, da so nekateri najbolj črni dogodki zgodovine bili posledica tovrstnih pozivov k obračunu z drugače mislečimi, predvsem pa tega, da se družba na to ni odzvala, ampak je pozive relativizirala in normalizirala.
'Takšen zapis ne sme iti mimo brez posledic'
Zapis je že takoj sprožil burne odzive. Kot je že včeraj dejala poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, lahko razumemo politične boje, nestrinjanje, nasprotovanje, tudi "zabeljene" besede, a konkretni primer je po njenem mnenju prešel vse meje.
"Zapis gospodarstvenika in medijskega lastnika Aleša Štrancarja o predsedniku vlade dr. Golobu, njegovi partnerki, primerjavi z Mussolinijem in pozivanjem k istemu "koncu" je nekaj, kar je v celoti nekajkratno preseglo vse, kar smo v dosedanji kloaki videli in slišali," se je ujezila.
"Potem se čudijo "pojavom" v družbi, nasilju, nestrpnosti...in o tem poročajo, ti isti mediji! Primitivizem in skrajno sovraštvo, nevredno človeka! Nekaj, kar nihče ne bi smel spregledati in ne obsoditi! Sram me je, da živim med takimi ljudmi in sram me je zanje," je nadaljevala, prepričana, da takšen zapis ne sme iti mimo brez posledic. "Ker sicer, kdo bo naslednji?!" se je vprašala.
Da je to novo dno slovenske desnice dodaja koordinatorica Levice Asta Vrečko.
Da takšni zapisi ne smejo ostati brez posledic, je prepričan tudi generalni sekretar stranke, ki je opozoril, da mora politična razprava v demokraciji imeti meje: "Lahko se strinjamo ali ne, lahko ostro kritiziramo, lahko uporabljamo težke besede – toda ko pride do primerjav z Mussolinijem in celo namigovanj na obešanje, je ta meja globoko presežena," je zapisal Matej Grah.
Pravi, da Štrancarjev zapis ni zgolj osebna žalitev predsednika vlade in njegove partnerke: "Je nevarna relativizacija trpljenja naših prednikov pod fašizmom. Za Primorce in Primorke, kjer so posledice Mussolinijevega režima še vedno živa rana v kolektivnem spominu, je to še posebej boleče."
Prav tako po njegovem mnenju primerjava z Mussolinijem ni politični komentar, ampak nevarna manipulacija, ki spodkopava demokracijo in normalizira nasilje. Tako kot njegova strankarska kolegica Vinta se je vprašal: "Če bomo ob tem molčali danes, kaj bomo dopustili jutri?"
'Besede, ki spominjajo na najtemnejše čase zgodovine'
Odzvali so se tudi v strankinem podmladku. Pravijo, da smo bili znova priča izjavi, ki bi jo v normalnem demokratičnem okolju vsi soglasno obsodili. "Primerjati demokratično izbranega liberalnega voditelja z zločincem, odgovornim za genocid in vojno grozo je brez primere. Gre za banalizacijo zgodovine in trivializacijo grozot, ki so jih naši predniki, še posebej Primorci, občutili na svoji koži," so zapisali pri Gibanju Svoboda Mladi.
Prepričani so, da gre za načrtno sejanje sovraštva in ustvarjanje ozračja, "kjer se vsak nasprotnik spremeni v sovražnika, vsak politični oponent pa v 'diktatorja'". "To ni demokratična razprava – to je pot v nevarno spiralo nestrpnosti," so opozorili.
Insinuiranje z "obešanjem" po njihovem mnenju ni politična kritika, ampak grozljiva normalizacija nasilja. "To so besede, ki spominjajo na najtemnejše čase zgodovine," so prepričani, da takšne izjave ne sodijo v demokratično družbo.
Štrancar želi na čelo vlade
Štrancar je sicer pozneje delil še objavo uporabnika Janez Novak, ki prikazuje fotomontažo Goloba v Mussolinijevi uniformi.
Poročali smo že, da se podjetnik Aleš Štrancar, direktor ajdovskega biofarmacevtskega podjetja Sartorius BIA Separations in lastnik posameznih slovenskih medijskih portalov, želi politično aktivirati.
"Konec decembra poteče moja pogodba s Sartorius BIA Separations. Nato sem pripravljen prevzeti vodenje vlade vseh, ki jim je Slovenija intimna opcija (Slovenija 1st). Brez ideoloških zamer, strogo v smer zdravega gospodarstva," je iksnil in dodal pogoj, da pri tem sam izbere ministre, kot bi bila Janez Šušteršič, ki je bil finančni minister v drugi vladi Janeza Janše, ali Tomaž Štih, na nekdanjem Twitterju, današnjem omrežju X, znan kot Libertarec.
Ajdovski podjetnik velja za dolgoletnega podpornika stranke SDS in Janeza Janše. Na drugi strani ne skriva niti nenaklonjenosti aktualni vladi in premierju Robetu Golobu, stal pa je tudi za poplavo jumbo plakatov, ki so na začetku leta preplavili slovenske ulice.
