V največji vladni stranki pravijo, da boj proti korupciji ni odvisen samo od tega Urada. Tudi Urad za preprečevanje pranja denarja je umeščen znotraj finančnega ministrstva, policija pa znotraj ministrstva za notranje zadeve. "In s tem jih ne želimo utišati," pravi izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. "Ne gre za kakršnokoli utišanje, ampak gre za premisleke o tem, kakšne pristojnosti naj ima ta urad oziroma komisija, kot se v predlogu novega zakona predlaga, in od tega je seveda bistveno odvisno, kam ga umestiti," dodaja Biščak.
V opoziciji nasprotno menijo, da bi ukinitev Urada pomenila, da želijo v vladi utišati brezkompromisnega Penka. Andrej Vizjak iz stranke SDS meni, da "se po kratkem delovanju tega Urada le kažejo neki pozitivni rezultati in prepričani so, da Urad mora nadaljevati s svojim delom, seveda pa je potrebno povečati učinkovitost dela tega Urada."
Kritiki Urada pa menijo, da Penko s svojimi izjavami o domnevni koruptivnosti visokih funkcionarjev pri javnosti vzbuja prevelika pričakovanja. Biščak pravi, da "teh pristojnosti Urad nima in kaj veliko v zvezi z njimi tudi storiti ne more. Na ta način tudi zmanjšuje kredibilnost tistih institucij, ki pa so pooblaščene, da se ukvarjajo s korupcijo in mislim, da bi moral direktor Urada razmisliti o tem, ali tak način javnega nastopanja tem institucijam koristi ali škoduje."
Očitno pa v koaliciji o tem niso enotni. Franc Kangler, SLS, je povedal, da "obstaja politična volja, samo vprašanje je, pri kateri opciji je. V SLS je politična volja, da se vlada in tudi nekatere nevladne organizacije pripravijo in da uredijo in poskrbijo za vse, kar je v njihovih močeh, da pričnejo z aktivnim delom, kar se tiče preprečevanja korupcije."
Dejstvo je, da se korupcija ne dogaja samo v politiki. Pa vendar je za učinkovit boj proti njej pomembna predvsem politična volja. In izkušnje v Evropi kažejo, da se vlade ponavadi zganejo šele takrat, ko jim zaradi imidža skorumpiranosti grozi poraz na volitvah.
