Po oceni LDS je šlo pri razpravi v državnem svetu, ki je v sredo izglasoval veto na t.i. tehnični zakon o izbrisanih, za ceneni populizem, ki ga je sprožila že razprava o državnem zboru. Po besedah izvršnega direktorja LDS Bogdana Biščaka so svetniki s tem spodbudili nov krog razmišljanj o smiselnosti obstoja tega državnega organa. Odločitev za veto je v eklatantnem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in z ustavo, meni Biščak in dodaja, da se morajo v LDS odzvati na številne nestrpne izjave v zvezi z izbrisanimi v zadnjem času, saj bi sicer lahko dobile resno legitimiteto. Biščak se je na današnji novinarski konferenci odzval tudi na besede predsednika SDS Janeza Janše, ki je med drugim ocenil, da v LDS potekajo frakcijskih boji.
Biščak je kritiziral tudi predsednika SDS Janeza Janšo, ki je eden od pobudnikov naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu. "Če nekdo, ki pretendira na položaj šefa opozicije, ni sposoben gledati na problem izbrisanih izven političnih bojev, ki se dogajajo v parlamentu, potem je to žalostno. Vsaj on bi se moral naučiti brati odločbe ustavnega sodišča in sprevideti dejstva, ki iz te odločbe izhajajo," je bil oster Biščak. Ocenil je še, da gre pri predstavnikih nekdanjega Demosa za izmikanje odgovornosti za problematiko izbrisanih, saj so zavrnili amandma, s katerim bi leta 1990 v zakonu o tujcih omogočili ureditev statusa tistih, ki niso pridobili državljanstva.
Poslanska skupina ZLSD ter Mladi forum in Ženski forum ZLSD so predstavili svoja stališča glede odločitve državnega sveta, da sprejme odložilni veto na t.i. tehnični zakon o izbrisanih. Slednji se nanaša na ugotovitev statusa stalnega bivališča izbrisanim prebivalcem Slovenije in tako zakonsko uveljavlja osmo točko odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je opozoril, da se Slovenija s tem, ko je državni svet izglasoval odložilni veto, resno približuje stanju, ko bo ogrožena pravna država. Vodja poslanske skupine je tudi menil, da je odgovornost vsakega posameznika, ne samo politikov in državnih organov, temveč tudi izbrisanih in medijev, da bi dejstva predstavili čim bolj objektivno, sicer bi to lahko sprožilo nerazumevanje in nestrpnost.
Po Potrčevih besedah je treba pravočasno opozarjati na razmere, saj bi lahko pozneje prišlo do najrazličnejših očitkov, da ni bilo pravočasnih opozoril. Sloveniji se lahko dogodi, da bo organizirano in zavestno šla v ponovno kršenje človekovih pravic, načel pravne države in zaupanja v pravo, je še pojasnil Potrč. Poudaril je, da so pristojni organi leta 1992 kršili človekove pravice, kar so ugotovili ustavno sodišče, varuh človekovih pravic in evropske institucije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Tega dejstva se namreč po mnenju Potrča spremeniti ne da, zato so dolžni o tem tudi nesporno in jasno spregovoriti.
