
Opozicijske stranke in celo koalicijski DeSUS sodijo, da se jim politično splača netiti sovraštvo do katoliške Cerkve, podobno kot na Koroškem meni Haider, da se mu splača zganjati gonjo proti koroškim Slovencem, ugotavlja v komentarju Družine celjski škof Anton Stres.
Prepričan je, da so se v parlamentu ob z zakonu o verski svobodi spopadli tisti, ki vidijo v vernosti nekaj pozitivnega, in tisti, ki jo imajo za nekaj škodljivega. "Zato je bil to tipičen nazorski, kulturni boj," je zapisal Stres.
Stres navaja, da so kristjani in drugi verni ljudje preživeli še hujše čase. "Problem nismo mi, kajti Cerkvi je obljubljeno, da 'je peklenska vrata ne bodo premagala'. Problem je usoda našega naroda in države, ki ima malo preveč politikov, ki sovražijo svoje verne sodržavljane in hočejo preprečiti, da bi cerkve in druge verske skupnosti delovale v pogojih, v katerih lahko delujejo vse druge organizacije, društva in združenja s področja iste civilne družbe," ugotavlja celjski škof.
Po njegovih besedah je krilatica, ki so jo nekritično povzeli številni novinarji, da predlagani zakon privilegira katoliško Cerkev, navadna propaganda puhlica. Dokaz naj bi bila subvencija pri plačevanju socialnega zavarovanja verskim uslužbencem,v glavnem duhovnikom. Razlog: vsi ljudje niso verni, zakaj bi torej iz denarja vseh šlo nekaj denarja za verske uslužbence.
"Toda, ali vsi državljani obiskujemo koncerte in operne hiše, se vsi aktivno udeležujemo športnih prireditev, ali vsi obiskujemo študij na univerzi," se sprašuje Stres in dodaja, da se "celo po avtocestah ne vozijo vsi in nekateri do konca svojega življenja ne potrebujejo zdravstvenih storitev. In vendar za vse te in številne druge možnosti prispevamo vsi, tudi tisti, ki jih ne bodo nikoli izkoristili".
Kot piše, so katoličani sestavni in pretežni del slovenskega naroda in države. "Zahtevamo, da nas nekdanji komunisti in liberalci kot take tudi obravnavajo, ne pa da nas potiskajo v geto in rezervat kot kakšne Indijance, s posebnimi davki in posebno določenimi, kolikor mogoče omejenimi možnostmi za delovanje v javnosti, kakor to predvideva t.i. Guličev zakon," še ugotavlja Stres.
Oživljen parlamentarni kulturni boj
Nedavna razprava v drugem branju zakona o verski svobodi je pokazala, da se poslanci koalicijskih poslanskih skupin, z izjemo DeSUS, zavzemajo za rešitev, po kateri bi država iz proračuna krila prispevke za socialno varnost verskih uslužbencev, v opoziciji pa so si prizadevali za drugačen način financiranja, saj naj bi bil predlagani po njihovem mnenju "ustavno sporen in diskriminatoren".
V LDS so pripravili dopolnilo, po katerem bi se državljani prostovoljno odločali, ali bodo prispevali 0,6 odstotka odmerjenega zneska dohodnine za financiranje verskih skupnosti.
Poslanec LDS Aleš Gulič je dopolnilo utemeljil z argumentom, da "država ne bi bila več tista, ki bi odločala, koliko denarja bo šlo kateri od verskih skupnosti, ampak bi o tem odločali državljani". Določba, kakršno je predlagala vladna koalicija naj bi bila po njegovem mnenju "načenjala ustavo". Podobno stališče imajo v SD.
Upokojenska stranka DeSUS dopolnila LDS ni podprla, saj so njeni poslanci prepričani, da naj bi predvideno financiranje pomenilo diskriminacijo tistih, ki jih je premalo ali ki se o svojem verskem prepričanju nočejo izjasniti.
Za razliko od DeSUS-a so druge stranke vladne koalicije mnenja, da gre pri namenih LDS, SD, SNS in DeSUS le za odpiranje možnosti "za oživljanje kulturnega boja" in ideološko ozadje, ki poskuša ohranjati delitve v slovenski družbi.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.