Evropske jedrske elektrarne imajo številne pomanjkljivosti

Evropska komisija je danes tudi uradno predstavila rezultate testov izjemnih situacij (t. i. "stresnih testov") v jedrskih elektrarnah po Evropi. Testi so pokazali, da so varnostni standardi v jedrskih elektrarnah v Evropi na splošno visoki, a vseeno so skoraj vsem elektrarnam priporočili izboljšanje varnosti. Kljub temu so nacionalni varnostni organi sklenili, da nobene od jedrskih elektrarn ni treba zapreti.

V testih izjemnih situacij, s katerimi je bilo preverjenih 145 jedrskih reaktorjev, je sodelovalo 17 držav (vseh 14 članic EU z obratujočimi jedrskimi elektrarnami, Litva z elektrarno, ki je v postopku razgradnje, ter Ukrajina in Švica).

Poročilo o stresnih testih vključuje tudi preglednico priporočil za varnostne izboljšave v posameznih jedrskih elektrarnah in Nek je po tej preglednici edina jedrska elektrarna, ki ni dobila niti enega priporočila, največ črnih pik pa imajo francoske jedrske elektrarne.

Da se je Nek na stresnih testih odrezal dobro in da so se njegovi operaterji dela lotili zelo skrbno, je sicer že maja ocenil predsedujoči skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Evropski komisar za energijo Günther Oettinger sicer ocenjuje, da je položaj evropskih jedrskih elektrarn v glavnem zadovoljiv, a da ni prostora za lenarjenje, temveč je treba zagotoviti enako visoke varnostne standarde v vseh jedrskih elektrarnah v EU.

Kaj so pokazali stresni testi?

Kot so sporočili iz Evropske komisije, so testi izjemnih situacij poleg številnih priporočenih tehničnih izboljšav za posamezne elektrarne pokazali, da se mednarodni standardi in prakse ne uporabljajo povsod. Poudarili so, da se je treba učiti iz izkušenj ob katastrofi v japonski Fukušimi.

Zapisali so, da bo pozornost v prihodnje treba nameniti predvsem tveganjem potresov in poplav. ''Od 145 preverjenih reaktorjev se trenutni standardi za oceno tveganja ne uporabljajo v 54 (za tveganje potresov) oziroma v 62 reaktorjih (za tveganje poplav). Ocena tveganja bi morala temeljiti na 10.000-letnem časovnem okviru in ne na veliko krajših obdobjih, ki se včasih uporabljajo,'' so poudarili na komisiji in dodali, da bi morali biti seizmični instrumenti na kraju samem za merjenje in opozarjanje na možne potrese na voljo v vsaki jedrski elektrarni, te instrumente bi bilo treba namestiti ali izboljšati v 121 reaktorjih.

Nadaljevali so še, da bi morali biti vzpostavljeni sistemi zračenja s filtri za preprečevanje širjenja radioaktivnosti, ki bi omogočali varno tlačno razbremenitev zadrževalnega hrama reaktorja v primeru nesreče. 32 reaktorjev še ni opremljenih s temi sistemi.

81 reaktorjev v EU nima zagotovljene opreme za ukrepanje v primeru hudih nesreč, ki bi jo morali hraniti na mestih, ki so zaščitena tudi v primeru splošnega opustošenja in kjer je hitro dostopna. ''Rezervna zasilna komandna soba bi morala biti na voljo v primeru, da se zaradi nesreče nihče ne more nahajati v glavni komandni sobi. Te še niso na voljo v 24 reaktorjih,'' so še pojasnili na komisiji.

Kaj pa krška nuklearka?

Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih odrezala dobro, a kot ostale nuklearke je opozorjena na nekatera varnostna vprašanja.

Nek je na primer opozorjen, da še ni zagotovil vseh ukrepov za preprečitev eksplozij vodika ali drugih gorljivih plinov v primeru hudih nesreč, da nima povsem ustreznega prezračevalnega sistema s filtri za preprečevanje širjenja radioaktivnosti in da bi moral posodobiti varnost v primeru potresov.

Pohvaljen pa je za več dobrih praks, na primer za to, da že ima na voljo varnostne dizelske generatorje za soočanje z izpadom elektrike ali hudimi nesrečami.

Kot je povedal direktor republiške uprave za jedrsko varnost Stritar, je zelo vesel rezultatov testa, tako ugodno poročilo glede stresnih testov krške nuklearke pa je bilo presenečenje.

Sicer so v upravi in nuklearki poudarili, da se trudijo in delajo po najboljših močeh, da so pri tem med najboljšimi v Evropi, pa si niso predstavljali. To pa ne pomeni, da lahko sedaj rečejo, da je vse v redu in da prenehajo z delom, temveč morajo s pozornim in skrbnim delom nadaljevati, dodajajo.

V krški nuklearki so že nekaj mesecev po nesreči v Fukušimi obnovili določeno opremo, lotili so se določenih sprememb, izboljšav in usposabljanj, ki so pripeljala do izboljšanega stanja in večje varnosti slovenske nuklearke.

Sprejeli so tudi akcijski načrt investicij in izboljšav do leta 2016, ki predvideva vse izboljšave, ki so po mnenju strokovnjakov v elektrarni smiselne za blaženje posledic resnih nesreč. Izid dosedanjih testov je tako pokazal, da so šli po pravi poti, je še ocenil Stritar.

Da se ne bi ponovila Fukušima ...

EU se je za stresne teste odločila po jedrski nesreči v Fukušimi marca lani, da bi izboljšala jedrsko varnost in preprečila, da bi se podobna nesreča kdaj zgodila v Evropi.

Stresni testi evropskih jedrskih elektrarn so se začeli junija lani in so se praktično končali že maja letos, ko je komisija zahtevala še nekaj dodatnih preverjanj v nekaterih, predvsem glede varnosti v primeru strmoglavljenja letal.

Zato poročilo komisije ni bilo predstavljeno na junijskem vrhu EU, kot je bilo načrtovano, temveč je bilo objavljeno šele danes in predstavljeno na vrhu ta mesec. Zakonodajni predlogi komisije za izboljšanje jedrske varnosti pa se pričakujejo konec leta.

Varnostne izboljšave bodo po oceni komisije stale od 30 do 200 milijonov evrov na reaktor, za vseh 134 jedrskih reaktorjev v EU naj bi bilo tako v prihodnjih letih potrebnih od deset do 25 milijard evrov.