'Strici iz ozadja so preteklost, odločajo tisti, ki imajo kapital'

Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.

"Kučan je v pogovoru z voditeljico Alenko Arko priznal, da si ni predstavljal, da bo šel ta stavek v zgodovino. "Glede na različne interpretacije, kaj sem s tem stavkom pravzaprav želel povedati, je zelo enostaven. Takrat sem se veselil skupaj z vsemi svojimi državljani, da smo dobili svojo državo. Drug del – jutri je nov dan – pa je bil nekako opomin, da z jutrišnjim dnem v celoti prevzemamo odgovornost za to, kaj bomo s to svojo državo naredili. In to počnemo zdaj že, bolj ali manj uspešno, 34 let."

Pred kratkim so, sicer ne tako zgodovinsko, pa vendar tudi, odmevale besede zdajšnje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je v Evropskem parlamentu stvari, ki se dogajajo v Gazi, označila za genocid. Bi to storil tudi Kučan, če bi bil zdaj predsednik, bi uporabil isto besedo?

"Vsekakor," je bil jasen. "Tudi v nekaterih drugih situacijah, ko se mi je zdelo, da je stvari prav poimenovati s pravim imenom, sem to počel. Tudi zdaj, če bi bil na njenem mestu, bi to storil z enako argumentacijo, kot je ona povedala. Hkrati s tistim stavkom, da mi pa molče opazujemo, kaj se tam dogaja," je dodal.

Za temelje demokracije v državi ga sicer nikoli ni bilo strah, niti denimo ob aferi Depala vas, ki je pripeljala do odstavitve takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. "Ni mi bilo vseeno, ampak prepričan sem bil, da je ta demokratični naboj, ki je Slovence peljal na plebiscit, in kasneje tudi ta drža v času agresije Jugoslovanske ljudske armade, ta enotnost, da je dovolj močna, da ti prevrati ne bi imeli uspeha. Dolgoročno vsekakor ne," je prepričan. Obžaluje le, da trgovina z orožjem nikoli ni dobila epiloga, kar je škoda za ugled države.

Ga je pa za demokracijo v Evropi strah danes: "Ne samo zaradi privlačnosti avtoritarnih mehanizmov in ljudi, ki s tem skušajo obvladovati posamezne države, ampak tudi zaradi porasta skrajne desnice."

Politično sredino sam sicer opredeljuje kot "beg od jasnega opredeljevanja do ključnih družbenih vprašanj". Po njegovem mnenju se ljudje v "mehurčkih" bojijo marsičesa: beguncev, padca socialne države, izgube doseženega ugodja, sprememb, ker so negotove. Zato pravi, da nasedajo tistim, ki obljubljajo, da bodo pregnali vse te strahove, če dobijo možnost, da oni vodijo družbo in državo. "To pa je demagogija in daleč od tega, kar se v Evropi resnično dogaja," je prepričan.

Strici iz ozadja pa so nekaj, kar je preteklost, pravi. "Realno so strici iz ozadja ti, ki imajo kapital, ki določajo bistvo našega življenja, poskušajo skozi vse pore in mehanizme političnega življenja uveljavljati svoje interese. Pri čemer pozabljajo to, kar je bistvo neke čvrste skupnosti – interes skupnega," poudarja Kučan.

Za stranki SD in SDS je dejal, da sta to dva vrednostno tako različna svetova, kot če bi "poskušal združiti ogenj in vodo". Pravi, da je SD sicer "na nekih točkah zdrsnila", in to v času, ko jo je vodil "človek, ki je zdaj kritičen in pravi, da je izpraznjena, brez vrednot in konceptov". Kučan pravi, da se je precej pomaknila v ta srednji prostor, kjer se ni opredeljevala.

"Na drugi strani pa imate stranko, ki je zelo jasna v svojih hotenjih. Hoče, bom poenostavil, drugo republiko in spremembo sedanje ustave, zato zahteva dvotretjinsko večino. Ne govori več o tem, s kom bo v koaliciji, ampak govori o koaliciji z ljudstvom. Postavlja dva pogoja: spoštovanje ustave, ampak ne te, ki je, ampak neke nove, in pogoj za opredeljevanje do evropske resolucije o totalitarizmih. Se pravi, fašizmu, nacizmu in komunizmu, pri čemer misli in ji je moteč predvsem komunizem," našteva prvi slovenski predsednik.

Stvar, za katero pravi, da jo v letih svojega političnega udejstvovanja obžaluje, pa je lastna naivnost. Spominja se, kako je bilo zanj zaupanje sodelavcem že od vstopa v politiko zelo pomembno, a to zaupanje je bilo pri nekaterih odločitvah, predvsem v letih 1990 in 1991, izneverjeno, je dejal.