Stripovska scena je v Sloveniji majhna. Skoraj nihče, ki stripe riše, ne živi izključno od tega. Gre za izjemno zamudno delo, ki velikokrat, posebej ko se bližajo roki, terja noči brez spanca. "Veliko avtorjev riše reklame, ilustracije in karikature. Samo od stripa je težko živeti v Sloveniji," pojasnjuje Iztok Sitar, stripar in avtor knjige Zgodovina slovenskega stripa. Slovenski striparji so večinoma samouki, pove Ciril Horjak, priznan ilustrator in stripar: "Američani imajo šole, Francozi in Belgijci prav tako. Mi tega nimamo in smo deformirani. Imamo izredne avtorje, ki imajo nekaj lukenj v znanju. Nedvomno je čas, da se v srednjih šolah za oblikovanje in na likovni akademiji temu predmetu posveti več časa."
Kako pa strip v resnici nastaja?
Mnogi avtorji so tuš in čopič v zadnjem času zamenjali za digitalno pero. Tudi zato so originalne table, na katerih so stripe do pred kratkim risali, postale zelo priljubljene med zbiratelji in na licitacijah dosegajo vrtoglave zneske. Ekipa 24UR Fokus se je pogovarjala s številnimi striparji, obiskala je striparnice in preverjala, kako strip v resnici nastaja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.