O moči risbe in svobodi izražanja smo v Svetu na Kanalu A govorili s striparjem, akademskim slikarjem in doktorjem filozofije Izarjem Lunačkom, soustvarjalcem slovenskega festivala stripa Tinta, ki se ta teden odvija v Ljubljani. Danes bodo na njem podelili tradicionalne stripovske nagrade zlatirepec.
Kaj torej po njegovem mnenju naredi razliko med dobro satiro in tistim, kar ne sodi v to področje? "Zraven more biti umetniški vložek, oseben avtorski izraz, dobra kompozicija, dobra risba in da čutiš pameten podton. Da je preprosto in da izpostavi protislovja, ki se skrivajo zadaj. Če je res pametno narejena, celo tisti, ki ga užali, prizna, da je dobra šala," pripoveduje sogovornik. Meni tudi, da je današnja satira vedno bolj blaga zaradi večje politične korektnosti. Ob tem se spomni na francoski satirični tednik Charlie Hebdo, ki je bil tarča terorističnega napada leta 2015.
Lunaček, ki ustvarja stripe predvsem za mladino, pravi, da je strip med bralci vedno bolj cenjen: "Mladi imajo zelo velik nabor stripov, ki jih lahko berejo. In zdaj lahko tudi v šolah berejo stripe za bralno značko. V zadnjih dvajsetih letih se pojavljajo med "bestsellerji". Zdaj, ko je kultura vedno bolj vizualna, so kar zasedli mesto literature ponekod." Vse več stripov nastaja po motivihi znanih kultnih in klasičnih literarnih del. Tudi Lunaček je z ilustracijami povzel in upodobil klasična dela Williama Shakespeara v slovenski priredbi knjige "Zgodbe po Shakespearu".
Stripi so torej veliko več kot poenostavljene zgodbe v sličicah. So odsev časa, v katerem živimo, pogosto so družbenokritični, tudi preroški. Obožujejo jih številni otroci, za veliko njih je strip prva vstopnica v svet branja. In dokaz, da je možno do cilja priti tudi po drugačni, manj konvencialni poti. Ste na primer vedeli, da je med slovenskimi otroki zelo priljubljen avtor stripov Dav Pilkey imel disleksijo in ADHD? Ko so ga pošiljali sedet na šolski hodnik, da bi ga s tem umirili, si je tam izmišljal prve dogodivščine Pasjega moža in Kapitana Gatnika – zgodbe torej, ob katerih se današnji otroci učijo brati in vzljubljajo svet literature.
Stripar Lunaček je tudi soustvarjalec tradicionalnega štiridnevnega festivala stripa Tinta, ki se že cel teden odvija v Kinu Šiška. Vrhunec festivala bo podelitev nagrad zlatirepec, za katere se poteguje kar 105 slovenskih stripov, izdanih letos. Festival želi k branju pritegniti tudi nove bralce. "Publiko, ki rada hodi v gledališče in kino moramo naučiti, da ena izmed stvari, ki jih lahko konzumira so tudi stripi," še sporoča sogovornik.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.