Kot so pojasnili na inšpektoratu, je bilo v celotnem lanskem letu za delo od doma prijavljenih 2062 oseb, nato pa so se začele prijave delodajalcev tako stopnjevati, da po novem vpisujejo le število delodajalcev, ki uvajajo ta ukrep. Med 1. januarjem in 23. marcem jih je tako organiziranost dela za zaposlene od doma prijavilo 2534, torej več, kot je bilo v celotnem letu 2019 prijavljenih vseh delavcev.
Delo na domu je opredeljeno v zakonu o delovnih razmerjih in omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma, zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Kraj dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine, in to z izdajo odredbe o delu na domu.
V odredbi, ki se nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, se opredeli razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, ter napotke o izvajanju varnega in zdravega dela od doma.
Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu v normalnih razmerah obvestiti inšpektorat za delo pred pričetkom dela delavca. V primeru, ko odredi delo od doma zaradi izjemnih okoliščin, je treba o tem ravno tako obvestiti inšpektorat, in sicer takoj, ko je to mogoče, torej lahko tudi že po uvedbi takšnega dela.
V primeru izrednih razmer, ko se pričakuje, da bo delodajalec kar najhitreje odredil drugo delo ali delo na domu, je po oceni inšpektorata razumljivo, da mu pogosto ne bo uspelo izvesti vseh postopkov (oceniti novo nastalih tveganj, preveriti ustreznosti razmer na domu, sprejeti morebitnih ukrepov za delo na domu), s katerimi bi ugotovil ustreznost delovnega okolja na domu.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.